Rekordna prodaja, številke pa že tako daleč, da ciljno ravnino 200 milijonskega mejnika praktično vidijo v daljavi. Zaradi nadpovprečnega uspeha, ki ga Tomaž Berginc, dolgoletni generalni direktor izlaškega ETI-ja pripisuje vsem, ki so del skupine, so spremenili strateški načrt in zastavljene cilje postavili na novo. Še višje.
Prodaja je presegla plane, govorite o rekordnem letu.
V lanskem letu je prodaja narasla dobrih 16 odstotkov, tako da bodo skupni prihodki koncerna 187,5 milijona, kar pomeni, da smo že zelo blizu 200. Če gledamo zgolj številke, je bilo lansko leto v vseh pogledih rekordno. Tako prihodki in tudi dobiček. In to kljub temu, da je bilo leto zelo polno izzivov.
Kar se tiče kupcev, so povpraševanja zelo visoka. Bilo pa je tudi izjemno veliko izzivov na nabavni strani. Namreč dobavljivost materialov, polizdelkov je bila zelo motena, tudi cene so šle zelo strmo gor. Na nabavni strani pa je še ta cvetka, ki se je pojavljala skozi celo leto – enormna rast cene energije. Da o ukrajinski vojni niti ne začnemo. Pa smo, kljub vsem tem globalnim izzivom uspeli doseči na nek način vrhunski rekord.
V Ukrajini imate tudi hčerinsko firmo. Kako poslovanje poteka tam?
Skupaj z višjimi cilji v strateškem planu se verjetno obeta tudi nov cikel investicij?
To, kar v zadnjih nekaj letih že počnemo – to je avtomatizacija proizvodnje – bomo nadaljevali tudi še naprej. Planiramo 55 milijonov za investicije v štirih letih, torej do leta 2026. Podjetje se vse bolj avtomatizira in digitalizira.
| Eti je bilo eno izmed le 20 slovenskih podjetij, ki je na razpisu gospodarskega ministrstva uspelo pridobiti 2 milijona evrov za digitalno transformacijo. Ta zajema 100 različnih informacijskih projektov, ki se uvajajo v delo izlaškega podjetja. |
Ali digitalizacija pomeni manj kadrov?
Ročno delo zmanjšujemo že ves čas. Že danes imamo preko 50 robotov v proizvodnji, kar pa ne pomeni, da se nam zmanjšuje število zaposlenih – celo nekaj več nas je. Se nam pa spreminja struktura. Rad povem, da imamo na Izlakah zaposlenih vsaj 200 ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Verjamem, da smo edini takšni v Zasavju.
Rastete po prodaji, po dobičku …kaj pa prostor, vam tega primanjkuje?
Ravno v teh dneh preverjamo možnosti, kaj vse lahko na obstoječi lokaciji naredimo. Zagotovo bomo to lokacijo zapolnili do maksimuma. Verjamemo, da je dobro imeti koncentriran kader na enem mestu in da je materialni tok čez tovarno čim bolj kontinuiran. Dokler bomo lahko, se bomo širili na Izlakah.
V ETI-ju, kjer zaposlujejo preko 1250 ljudi – kar 1150 na Izlakah – najbolj raste prodaja izdelkov, ki so povezani z zelenim prehodom. To so izdelki za fotovoltaiko in e-mobilnost.
Že mnogo let ste v samem vrhu tako po številu inovacij in tudi med zmagovalci. Drži. Zanimiv je ta podatek; GZS je pred časom izdala statistiko podelitev nagrad za inovacije med leti 2015 in 2020, kjer smo bili po številu nagrajenih inovacij na drugem mestu. Pred nami je le Krka, za nami Lek. Eni lahko rečejo, da inovacije ne povedo vse, seveda ne povedo vse, povedo pa marsikaj.
| Poljska je največje tržišče za izlaško podjetje, veliko sodelujejo tudi z Nemčijo, Ukrajino, Švedsko in Romunijo. Pokrivajo dobršen del Vzhodne in Zahodne Evrope, približno 70 različnih držav in kar 95 odstotkov njihove prodaje je ustvarjene izven slovenskih meja. |
Kakšne posebne napovedi za leto 2023?
Vas visoke cene energije zavirajo pri razvoju?
Ne želim izpasti kot nekdo, ki nekaj “jamra”, ampak dejstvo je, da je vlada omejila ceno za gospodinjstva, pa od nikogar ni zahtevala varčevanja. Se pravi, kolikor porabiš, imaš subvencionirano, nič ni potrebno varčevati. Potem je ceno ustavila še za javne zavod, naknadno še za mala, srednja in mikro podjetja. Nam, velikim podjetjem ni zamejila cen. So pa nas poskušali malo potolažiti s subvencijo na tisto kar kupimo, ki je pošteno povedano, boljša kot nič. Še vedno smo sedaj velika podjetja tista, ki plačujemo daleč večjo ceno kot vsi drugi deležniki v družbi. Povrh vsega pa se od nas zahteva 30 odstotno varčevanje – kar pomeni naj delamo manj.
Trenutno proizvedete dovolj za povečano povpraševanje?
Lansko leto je bilo stanje takšno, da nismo mogli izpolniti vsem željam trga. Letos se že vidi, da se trgi umirjajo. Nič kaj radikalno ne padajo, ampak se umirjajo. Posledično se nam dobavni roki za izdelke krajšajo.
Zelo aktivni ste tudi kot predstavnik lokalnega gospodarstva. Kako pa vidite Zasavje? Kaj je tisto kar nam manjka in kaj kar nas dela boljše?
Zadnji dve, ali celo tri leta je zasavsko gospodarstvo imelo precej dobre rezultate. Težko povlečem neko razliko med zasavskim in slovenskim gospodarstvom. Regija je seveda relativno majhna, ima pa tudi velika podjetja, ki so uspešna. Jasno, da takšnih ni 50, so pa tista, ki so, zelo dobra.
Kot regija ima Zasavje dobro strukturo, ima pa breme preteklosti povezano z rudarstvom. In čimprej bi se morali sploh prenehati pogovarjati o tem. Rudnika že 20 let ni nikjer. Moramo seveda izkoristiti priložnost, da dobimo sredstva za prestrukturiranje regije, saj je rudarstvo pustilo neko breme na regiji. Ko pa se delajo načrti razvoja, se nimamo več kaj pogovarjati o rudarstvu. Regija ima velik potencial v tistih kadrih, ki se vsakodnevno od tukaj vozijo v prestolnico. Ocenjujem tudi, da je tukaj odlična startup scena, velika pridobitev bo odprtje enote kemijskega inštituta, saj bo tako Zasavje dobilo tudi znanstveno ustanovo.
ETI – lanska zmagovalka iz Zasavja predaja krono in odpira svoja vrata
