Izlake so glavna lokacija podjetja ETI, kjer je sedež koncerna z več kot 10 hčerinskimi podjetji po Evropi. Od okoli 1000 zaposlenih v Sloveniji jih je preko 70 odstotkov na delovnih mestih v proizvodnji. “Ne samo kot proizvodni delavci, ampak tudi kot procesni inženirji, tehnologi, vzdrževalci, orodjarji in drugi,” je pojasnil ETI-jev direktor za kadrovske, pravne in splošne zadeve Jani Braune. Ostali zasedajo strokovne službe. “Mi od tu upravljamo vsa ostala hčerinska podjetja – od nabave, kadrovanja, pravne zadeve … To pomeni, da imamo skupaj več kot 30 različnih poklicev in sežemo tudi do kemikov, ekonomistov, računalničarjev, IT strokovnjakov. Res raznovrsten nabor delovnih mest.”
Čisto od blizu so poklice predstavili devetošolcem
Da pa bi mlajšim generacijam približali delovanje podjetja, vsako leto različnim šolam odprejo svoja vrata in jim pripravijo tehnične dneve. Tako so se včeraj predstavili učencem devetega razreda zagorske osnovne šole. “Prvič smo na predstavitev podjetja in različnih poklicev v ETI prišli že lansko leto. Ker nam je bilo zelo všeč, smo se letos vrnili,” je o dogodku povedala svetovalna delavka Bojana Slekovec. “Želimo, da bi vsak učenec, ki pri nas zaključi šolanje, spoznal podjetja v lokalnem okolju. Ker se v devetem razredu ravno odločajo o nadaljevanju izobraževanja, je smiselno, da dobijo čim več informacij, kaj jim lahko ponudijo delodajalci v regiji,” Predstavitev in praktične delavnice v ETI-ju je pohvalila in izrazila željo, da bi na takšen način lahko obiskali še več podjetij v Zasavju.
Bojana Slekovec, svetovalna delavka
Praktična predstavitev dela, ki ga opravljajo v ETI-ju, je navdušilo Žigo Šikovca. “Za marsikateri poklic sem že slišal in vem kaj delajo. Ampak to videti v resničnih situacijah je čisto nekaj drugega. Tako si lahko bolj prepričan glede svoje izbire poklica.”
Med učenci je bila tudi Lana Buljubašić, ki je od mentorjev dobila celo ponudbo za zaposlitev. “Nekaterim je bilo težko sestaviti današnjo nalogo, meni je šlo res hitro in je bil mentor ponosen name. Rekel mi je, da me zaposlitev že čaka.” Sicer pa ji je bilo všeč, da je o njihovem delu lahko vprašala direktno zaposlene. Po končanem osnovnem šolanju bi se rada izšolala za vzgojiteljico, a resno razmišlja, da bi v podjetju ETI opravljala počitniško delo.
Sodelovanje s šolami je za izlaško podjetje že praksa
“Dogodek je le eden izmed mnogih, v katerih sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami. Če se osredotočim le na osnovne šole – teh nas vsako leto obišče več. Tako si lahko od blizu ogledajo proizvodnjo in sodelujejo na praktičnih delavnicah,” je poudaril Braune. V ETI-ju zagovarjajo povezovanje z izobraževalnimi ustanovami in lokalnim okoljem. “Tako lahko spoznajo, kaj delamo, katere poklice ponujamo, vse o štipendiranju, ugodnosti, ki jih nudimo.”
Pri tem kadrovski direktor našteje urejeno okolje, stabilne urnike, dodatno pokojninsko zavarovanje in privatno zdravstveno zavarovanje za hitrejši dostop do specialistov, toplo malico, mentorstvo. Njihovo poslovanje je stabilno skozi celo leto, zato nimajo nihanj v številu zaposlitev. Za sodelavce imajo organizirane številne dejavnosti. “Tako vsak lahko zase najde tisto, kar želi.” Udeležijo se lahko različnih brezplačnih rekreacij, planinskih pohodov, pri katerih jih na vrhu čaka malica, ali pa si rezervirajo eno od počitniških kapacitet na obali oziroma hribih.
Jani Braune, ETI Izlake
Pričakujejo sprostitev številnih delovnih mest
Zaradi velikega števila upokojitev vseskozi iščejo nove sodelavce. “V povprečju vsako leto zaposlimo med 90 in 110 novih delavcev v Sloveniji.” Braune s ponosom pove tudi, da ne zaradi odpovedi in odhodov, temveč v veliki večini zaradi številnih upokojitev. “Teh v prihodnjih letih pričakujemo še kar nekaj.” Tako pričakuje, da bodo iskali vse vrste tehnikov in orodjarjev, tudi višje izobražene inženirje elektrotehnike, strojništva in mehatronike ter drugih – netehničnih smeri.
Prosta delovna mesta objavljajo na svoji spletni strani ali preko zaposlitvenih agencij. “Če imajo tehnično izobrazbo ali jih veseli delo v povezavi s proizvodnjo in skladišči, lahko svoje podatke in kontaktno številko pošljejo na elektronski naslov kadrovske službe.” Torej na kadri@eti.si. Naj povemo še, da je bilo podjetje ETI leta 2021 izbrano za tovarno leta, predlani pa superfinalist izbora za najboljšega zaposlovalca.
Sorodni članek:
Odprte prijave! Mlade podpirajo tudi tako, da jim vsak mesec nakazujejo štipendijo
FOTO: GESŠ Trbovlje
Foto: Tadej Kreft
foto: arhiv ETI
Tovarna, ki so jo sezidali leta 1960 (foto: arhiv ETI)
Prva avtomatizirana linija za izdelavo D varovalk (foto: arhiv ETI)
EFI linija v novi proizvodni hali (foto: arhiv ETI)
Obrezija v petdesetih letih (foto: arhiv ETI)
Zaradi tega izpada dodatnih sredstev je ETI tako namesto v lastno novo halo nekatere proizvodne linije zdaj preselil v Skittijevo novogradnja, saj so morali narediti prostor za nove proizvodne linije, ki jih bodo postavili na Izlakah. To je bila najbolj optimalna rešitev – lokacija je blizu, ta del proizvodnje vendarle ostaja v Zasavja in še to v neposredni bližini.
»V ETI-ju smo v zadnjem desetletju ukinili praktično vsa težaška dela.« pripoveduje Berginc. To, kar je bilo nekoč, ni niti približek temu danes. Rezanje keramičnih cevi pod vodnim curkom v škornjih in gumijastem predpasniku je v teh dneh le še izjema. Danes na avtomatskih linijah skupaj sodelujejo inženirji, tehnologi, orodjarji in delavci, linije pa so postavljene v klimatiziranih prostorih, stroji se nahajajo za zaščitnimi stekli, povsod sodobni ekrani, računalniško upravljanje …
V ETI-ju so prepričani, da bodo s konstanto rastjo nadaljevali. Letošnje leto bo čas za pripravo načrta za strateško obdobje 2026-30, ki je prav v teh dneh že v izdelavi. Največja stroška so plače in energija, zato bodo vložki v posodobitve in optimizacijo procesov tudi v prihodnosti nuja. Težko je konkurirati podjetjem izven Evrope, kjer ni zelenega prehoda in »evropskih« omejitev ter slovenskih obdavčitev, s pojavom predvsem kitajske konkurence na evropskih trgih pa se razmere še bolj zaostrujejo. A vseeno so Zasavci našli točko, kjer so najboljši. To je, po besedah direktorja z 18 letnimi izkušnjami na čelu te družbe, v visoko kakovostnih izdelkih in podpori kupcev, ki je daleč neprimerljiva konkurenci iz daljnega vzhoda.
“Uslužbenci zavoda se v tujini udeležujejo raznih zaposlitvenih sejmov, kjer zainteresiranim predstavljamo možnosti dela v Sloveniji. Pri nas pa nato pripravimo dogodke, na katerih z zakonodajo in drugimi predpisi seznanjamo delodajalce.” Eden takšnih dogodkov bo v četrtek, 6. februarja, v prostorih Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje. Posvet z naslovom Zaposlovanje tujcev – izzivi in rešitve se bo pričel ob 13. uri.
Okoli 10 oseb, ki niso slovenski državljani, so v lanskem letu zaposlili v izlaškem podjetju Eti. “Kar je manj kot leto prej. Večina jih je bilo iz Bosne, nekaj tudi iz Srbije,” so nam odgovorili iz kadrovske službe, kjer opažajo, da je večina zaposlenih nato odšla naprej v Avstrijo in Nemčijo. Tudi letos se bodo poslužili zaposlovanja tujcev, če ne bodo našli kadra med slovenskimi državljani. Iskali bodo takšne, ki imajo vsaj enega sorodnika, ki živi v Sloveniji.
Po podatkih vodje trboveljske službe ZRSZ največ tujcev, ki se zaposlijo v Zasavju prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo Kosovo, Srbija, tudi Makedonija. “Malo več je povpraševanja po delovni sili iz bližnjih držav. Vseeno smo si kulturno in v jeziku bolj podobni.” Nam je pa omenila, da so v Zasavju zaposleni tudi državljani Filipinov, in sicer v Litiji. Trenutno je na ravni celotne Slovenije med delovno aktivnimi prebivalci 16 odstotkov tujih državljanov, v prihodnosti pa napovedujejo dvig na 20. To pomeni, da bo v Sloveniji vsak peti zaposlen iz tujine. Podatkov posebej za Zasavje ne vodijo.
Pa se je zapletlo. Kot je včeraj poročal časnik Finance, naj bi v šaleški dolini skoraj 20 milijonov dobili dve podjetji, ki sta leta 2023 skupaj imeli le 5 zaposlenih. Prav zaradi teh izpostavljenih primerov je gospodarski minister Matjaž Han odredil notranjo revizijo. Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da so javna sredstva v teh postopkih zavarovana. “Upravičencem je bil s strani izvajalske agencije SPIRIT Slovenija zaenkrat vročen sklep o izbiri, čemur običajno sledi sklenitev pogodbe. Do izplačila sredstev pride šele takrat, ko se investicija oziroma njen del izvede. Upravičenec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri tem pa je vsak zahtevek predmet skrbnega pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki se lahko v primeru kakršnihkoli nepravilnosti unovči, s tem pa se nemudoma povrnejo javna sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.”
Na razpis so bili kritike tudi v Zasavju, češ da je ta zastavljen tako, da se nanj lahko prijavijo le največji, na srednja podjetja in sploh na mala podjetja pa spet pozabljajo. Največ denarja je v Zasavju dobila družba ETI, skoraj 9,5 milijona evrov, še dodatnih 3,2 milijona pa konzorcij zasavskih družbe, v katerem je tudi ETI, Steklarna, RCTZ, tudi RCR, Gospodarska zbornica Zasavje, Sinet, EVJ, Culmium, Procesi. MDR Kalin …Drugi največji znesek naj bi šel družbi Skitti 5,2 milijona in nato trboveljskem Dewesoft 4,1 milijona evrov. Obema družbama pa je pripadlo še “domovanje” v urejeni obrtni coni, ki jo je zagorska občina v Kisovcu že uredila, v Trbovljah pa urejanje Lakonce še sledi. 2,9 milijona evrov bo prejel še trboveljski KOVIT ter 2,3 milijone HERZ, ki namerava graditi v Trbovljah. Kos 30 milijonske pogače bodo prejeli še Jesihova družba, Dukart in BONA J – podjetje, katerega zastopnik je mož, lastnica pa 20-letna hčer Nataše Češko, sestre Sandija Češka, ki sta skupaj sodelovala tudi pred stečajem Studia Moderna. Dober milijon gre torej podjetju, ki je imelo v 2023 le dobrih 190.000 evrov bilančnega dobička.
Občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik so že pridobile denar Sklada za pravični prehod za projekte urejanja poslovnih con. Hrastnik bo urejal obrtno cono Rudnik, Zagorjani so pripravili prostor za razvoj podjetij na Lokah, v Trbovljah pa pripravljajo Lakonco za Mesto Akrobatov. In kot so poudarili na RRA Zasavje, naj bi skupno odobreni projekti produktivnih naložb v Zasavje prinesli preko 100 novih delovnih mest, kar bo pomembno prispevalo k gospodarskemu prestrukturiranju regije.
V lanskem letu je prodaja narasla dobrih 16 odstotkov, tako da bodo skupni prihodki koncerna 187,5 milijona, kar pomeni, da smo že zelo blizu 200. Če gledamo zgolj številke, je bilo lansko leto v vseh pogledih rekordno. Tako prihodki in tudi dobiček. In to kljub temu, da je bilo leto zelo polno izzivov.
V Ukrajini imamo trgovsko podjetje s 36 zaposlenimi in tam imamo tudi skladišče. Poslovanje je bilo zelo oteženo. Sprva ga en mesec seveda sploh ni bilo. Potem pa so bili naslednji meseci zelo negotovi, in če vse to upoštevamo, smo pravzaprav presenetljivo veliko prodali tudi tam.
Ročno delo zmanjšujemo že ves čas. Že danes imamo preko 50 robotov v proizvodnji, kar pa ne pomeni, da se nam zmanjšuje število zaposlenih – celo nekaj več nas je. Se nam pa spreminja struktura. Rad povem, da imamo na Izlakah zaposlenih vsaj 200 ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Verjamem, da smo edini takšni v Zasavju.
Dobrih 11-12 milijonov načrtujemo investicij v tehnološko opremo. V lanskem letu smo na primer razvili novo generacijo srednjenapetostnih varovalk, za katere želimo povsem avtomatizirati proizvodnjo. Nova oprema bo sodobnejša in bo poleg novih izdelkov, zmanjšala tudi naporno fizično delo zaposlenih in poskrbela za najvišjo kakovost končnih izdelkov.
Zadnji dve, ali celo tri leta je zasavsko gospodarstvo imelo precej dobre rezultate. Težko povlečem neko razliko med zasavskim in slovenskim gospodarstvom. Regija je seveda relativno majhna, ima pa tudi velika podjetja, ki so uspešna. Jasno, da takšnih ni 50, so pa tista, ki so, zelo dobra.