Dobili so več priznanj za inovacije, od zlatih do bronastih, največ, kar lahko dobiš v Sloveniji. Bili so na Expoju v Dubaju. Delajo za pozitivno rabo robotskih tehnologij in veliko jim pomeni, da lahko mladi pri njih opravljajo prakso in razvijajo tudi tehnologije, ki so v pomoč pri rehabilitaciji ljudi. Inovacije so razvijali v sodelovanju z dijaki, študenti, umetniki, ki so bili na praksi. “Vse je eno veliko sodelovanje in mislim, da je bilo veliko sadov iz tega projekta,” pravi Maša Jazbec, vodja trboveljskega laboratorija DDTlab, v katerem so v zadnjih nekaj letih v okviru projekta RUK združevali znanost, umetnost, tehnologijo in gospodarstvo.
Pogovor z robotom in slikanje z mislimi na digitalno platno
V okviru projekta RUK jim je s pomočjo Eve uspelo narediti velike presežke na področju humanizacije tehnologij. Eva se pogovarja z ljudmi, se odziva na njihova vprašanja, daje hudomušne pripombe in nasploh prav fascinantno deluje, kot bi se pogovarjal s človekom. “Pri nas nimamo robota v vitrini, da bi ga lahko samo od daleč gledali. Hodimo v vrtce, osnovne šole, univerze, po podjetjih, konferencah … Želimo vsem približati te tehnologije, naredili smo velik korak na področju demokratizacije znanosti in intermedijske umetnosti. Velik korak smo naredili tudi na področju ‘human brain interface’ tehnologije, s katero se da slikati z mislimi na digitalno platno,” zadnja leta dela v laboratoriju, ki ima svoje prostore v Katapultu, povzema Jazbečeva.
Najbolj pa je ponosna, da so jih nedavno povabili v Yaskawo. V podjetju, ki se je pred leti za postavitev edine tovarne robotov v Evropi sprva zanimalo v Zasavju, a so se nato odločili za Kočevje, so sicer fokusirani na razvoj inženirskih aplikacij, zato je trajalo kar nekaj let, da so Trboveljčani sploh lahko vzpostavili stik z njimi. “Mnogo let sem jim pisala, potem pa sem naenkrat dobila klic in od takrat naprej dobro sodelujemo. Da so nas povabili na zanje pomembno predstavitev robotskih aplikacij, ki jih razvijajo za industrijo, in ogled tovarne, ki je ne pokažejo kar vsakomur, pa je bila za nas velika čast, da smo bili lahko zraven kot edini gostje,” pripoveduje Jazbečeva, ki je z inženirjem Žanom Rajškom Yaskawine zaposlene in poslovne partnerje navdušila s kreativnimi aplikacijami, ki jih razvijajo z robotko Evo. Fasciniralo jih je tudi, kako v Trbovljah uporabljajo njihovo industrijsko roko za upravljanje z mislimi.
Ravnodušnih niso pustili niti Japoncev, kjer so roboti “doma”
Tako bi morda tudi Yaskawa lahko s pomočjo trboveljskih raziskovalcev odprla novo vejo robotike, ampak pri Japoncih gre vse počasi, ker morajo imeti vse pod kontrolo, pripoveduje Jazbečeva. Da so prišli zraven, je zagotovo pripomoglo dejstvo, da je študirala na Japonskem, si misli Trboveljčanka. Ker Japonci dajo veliko na to, dodaja. “Tako smo očitno tudi pri njih dobili zeleno luč, da predstavimo na njihovem internem dogodku aplikacije, ki jih razvijamo z njihovo robotsko roko,” meni.
Da Japoncev niso pustili ravnodušnih, pa kaže tudi dejstvo, da so konec minulega leta sodelovali na pomembnem simpoziju o robotiki in umetni inteligenci v Tokiu, ki ga je organizirala slovenska ambasada v Tokiu. “Žal smo morali biti prisotni virtualno, ker zaradi kovida nismo mogli na Japonsko, so nas pa po simpoziju kontaktirali japonski profesorji in se zanimali, kako delamo z roboti v Sloveniji,” je povedala vodja laboratorija, v katerem ljudem na human način približajo robote in razbijajo mit o tem, da naj bi bili roboti strašni in hladni.
SORODNI ČLANKI:
Trboveljčanka robotka Eva v Bruslju na odru in na velikem platnu v Tokiu
