Da bi obeležili 120-letnico rojstva in 80-letnico smrti hrastniškega pisatelja, je Društvo Rast izdalo knjigo Drobec samega sebe – literarna zapuščina Franceta Kozarja, v kateri so prvič zbrana njegova pesniška dela, črtice in reportaže.
Od ideje do izdaje
Urednik knjige, zgodovinar Primož Frajle, se je v raziskovanje Kozarjevega življenja in dela poglobil že dobrih deset let nazaj. Kar eno leto je zbiral podatke in raziskoval predvsem po starih časopisih in v digitalni knjižnici, vendar je vse skupaj za nekaj let obstalo v predalu. Ko je želja po izdaji knjige dosegla vrhunec, mu je pri zahtevnem delu pomagal ožji uredniški odbor Društva Rast.
Zakaj Kozar? Knap z dušo in bitjem!
Frajle sicer že od nekdaj spremlja rudarsko dediščino in se zavzema za ohranjanje le-te. Pred leti je ob 160-letnici Rudarske godbe Hrastnik izšla njegova prva knjiga Zgodbe knapovske godbe. Kozar pa ga je, kot pravi, »potegnil«, saj je nekaj posebnega:
»Kozar je samouk. Rodil se je v revščini, ves čas se je moral boriti, doživljal je pomanjkanja in krivice. Marsikdo ga ni razumel in marsikomu se je tudi zameril. Bil je kar štirikrat zaprt. Ampak vedno je ostal zvest samemu sebi, bil je zelo načelen. Take ljudi potrebujemo danes, pa jih ni! Knap z dušo in bitjem! Take so tudi njegove teme in motivi.«
Frajletu je pri srcu predvsem njegova kratka proza, izpostavi Srečanje z lučjo Ivana Cankarja. V njej Kozar opiše Cankarja na zelo zanimiv način, kako ga vidi v širšem družbenem kontekstu in kako se je po njegovem videnju naš največji slovenski pisatelj z leti spreminjal oziroma rastel. Točno tako ga vidi tudi Frajle.
»Kozarjeve pesmi so izredno močne in čeprav ga danes širša javnost ne pozna, je bil v svojih časih popularen. Njegova edina pesniška zbirka Izpod zemlje, ki jo je izdal tik pred drugo svetovno vojno, je bila takrat namreč razprodana.«
Knjigo so premierno predstavili 12. marca v Kulturnem domu Dol pri Hrastniku, sledijo pa še dogodki v knjižnicah v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. V prodaji je v Turističnem informacijskem centru Hrastnik in bukvarni Zmajeva luknja na Dolu.
Pred tremi leti se je pričel izbor za najlepšo otroško pravljico Hrastnika. Kar 17 pravljic je prispelo na natečaj, komisija pa je izbrala najboljšo – “Perkmandeljc in tiskarski škrat” avtorja Albina Potiska.
“Pri rudarjih kroži legenda o tem škratu, ampak, če boste kakšnega rudarja spraševali, vam bo povedal, da se je vsak že srečal z njim, ampak nevede. Nagaja in pomaga – ima dvojno funkcijo. Jaz sem pa tega Perkmandeljca po svoji predstavi oživil,” še pove Potisek, ki ima pripravljenih nešteto pripoved o zasavskih prigodah in jih bo danes ob predstavitvi knjige tudi delil z vsemi obiskovalci.
Aleksander Ritter
“Meni osebno je najljubša pesem z naslovom Mat kurba s lepa ku prasica. Ker uporabljam izraze, ki prihajajo iz našega okolja in je nastala zgolj v pet minutah.” Od malo bolj vulgarne in brez cenzure pa se v pesniški zbirki najdejo tudi otroške pesmi. Zbirka je res raznolika. Nekaj pesmi je Zagorjan uporabil tudi iz svoje prve zbirke in jih za to posebno priložnost spremenil.
Spremljajte našo FB stran, v kratkem bomo nekomu podarili knjigo Miklavž že ve.
Slikanica zagorskega pisatelja je prilagojena za lažje branje otrok z disleksijo in ustreza kriterijem bralnega gradiva za bralce s tovrstnimi težavami, s svojo vsebino pa meri na vse bralce, saj ozavešča o disleksiji kot nečem običajnem, vsakdanjem.
šolskega leta in zanimivo je bilo videti, pravi Prezljeva, kako dijaki, sicer vedno s telefoni v rokah, listajo in berejo, namesto, da si knjigo ogledajo še z aplikacijami na telefonu.
