Takšna je ideja sindikatov, ki pozivajo državo, politiko in lastnika HSE, da skupaj začrtajo korake, po katerih bodo za TET in 150 zaposlenih našli optimalno rešitev – torej ne likvidacije in ne stečaja.
Letošnje plače na plečih TET, ne države
'Tet ima projekte in z rednimi vzdrževalnimi deli lahko deluje in preživi do leta 2020,' je prepričan sindikalist TET Aleš Žagar in dodal, da so letošnje plače izplačevali s svojo proizvodnjo in svojim delom, ne na strošek države oziroma lastnika.
Da temu ni čisto tako odgovarjajo na HSE. 'Tet res lahko obratuje do leta 2020, toda stroški proizvodnje iz te elektrarne bistveno presegajo tržne cene električne energije, kar pa ji ne omogoča preživetja,' poleg tega, dodajajo na HSE 'moramo vedeti, da je Tet vse do konca leta 2012 obratoval le zaradi subvencij iz naslova prednostnega dispečiranja'.
SHOD: 27. oktober ob 10. uri
Dokončna odločitev naj bi padla v ponedeljek, 27. oktobra, po posvetu s socialnimi partnerji. Obisk Blaža Košoroka, direktorja HSE v trboveljski elektrarni naj bi prinesel odločitev, a ker civilna iniciativa ne zaupa odločitvam vodstva, so za ponedeljek skupaj s sindikati pripravili shod. Nanj bodo povabili predsednika vlade Mira Cerarja, infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, ter generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka, ki bo tako ali tako tam na sestanku.
Kaj bo še ostalo v Zasavju?
'Kdo je ubil zasavsko energetiko?'
Kako je šaleški lobi zapiral zasavsko energetiko in, kaj bo sploh ostalo v Zasavju, kako naprej? Odgovore na vprašanja bodo v ponedeljek delavci in civilna iniciativa iskali od predstavnikov države in lastnika.
Da jim za usodo TET in 150 delavcev ni vseeno, bodo solidarnostno s svojim prihodom na shodu pokazali tudi rudarji, nekdanji delavci Nafte Petrochem iz Lendave ter lokalna civilna iniciativa, smo danes izvedeli od naših virov.
Stroški stečaja med 20 in 30 milijoni evrov
Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije Branko Sevčnikar znova izpostavil, da se zavzemajo za ohranitev energetske lokacije. Tet bi lahko ostal v hladni rezervi in vskočil, ko bi se pokazala kriza. Opozoril je, da bi likvidacija družbe lahko hitro prešla v stečaj, stroški ocenjeni na 20 do 30 milijonov evrov pa na davkoplačevalce.
Glede hladne rezerve v HSE opozarjajo, da bi v tem primeru potrebovali ne le soglasje države oz. energetske politike ter tudi EU, temveč predvsem vir za dodatno pokrivanje fiksnih stroškov, ki jih ni mogoče pokriti na trgu s prodajo električne energije. Poleg tega Tet za Eles ni strateški energetski objekt, pri katerem bi lahko utemeljili potrebo po t.i. hladni rezervi, so zapisali na STA.
Kaj bo s 365 metrov visokim dimnikom?
Zasavci smo se dolgo radi pohvalili, da imamo najvišji dimnik v Evropi, danes pa, poleg energetske lokacije in 150 delavcev na čakanju, predstavlja še dodatno težavo. Kot je pojasnil Sevčnikar bo potrebno sanirati vse, tudi deponijo premoga, pepela ter najvišji evropski dimnik. Po ocenah predstavnika sindikata Dravskih elektrarn Bojana Majheniča bi takšna sanacija stala vsaj 50 milijonov evrov, da je številka previsoka pa pravijo v HSE.
Netransparentna (ne)prodaja
Očitki sindikata letijo tudi na netransparentnost neuspele prodaje termoelektrarne ruskemu kupcu. Sindikate namreč zanima, kakšen dopis je HSE pošiljal 19 zainteresiranim kupcem Teta, o čemer smo poročali pred kratkim. Na drugi strani pa sindikati očitke generalnega direktorja HSE, da niso dovolj aktivni pri iskanju rešitev za TET, zavračajo. 'Nanizali smo obilico predlogov in za vsakega smo dobili odgovor, da gre za nedovoljeno državno pomoč,' je dogajanje opisal član izvršilnega odbora sindikata v Tetu Aleš Ocvirk.
Vrsto obljub je bilo danih, a usoda TET je po več letih, še vedno v negotovosti.
