Radečanka Nina Oman se je z maketami začela ukvarjati med študijem industrijskega oblikovanja, ko je spoznala 3D tisk, ki danes predstavlja njen glavni ustvarjalni medij. Tehnologijo uporablja predvsem za izdelavo prototipov, medicinskih modelov in unikatnih kosov, saj je primerna za maloserijsko proizvodnjo. Poudarja, da 3D tisk prinaša številne možnosti – od gradnje hiš do tiskanja hrane in protetik – ter spodbuja radovednost in odprtost do novih tehnologij.
Ste bili od nekdaj navdušeni nad maketami? Kako to, da je 3D tisk postal vaš glavni medij?
Kot mlada niti nisem bila tako navdušena nad maketami, to je prišlo kasneje, v srednji šoli, med študijem industrijskega oblikovanja v Ljubljani pa sem prvič začela delati s 3D tiskom.
Ko sem hodila v srednjo šolo, je bil tovrsten tisk še zelo drag. Mi, dijaki, smo ustvarjali iz cenejših materialov, kot so na primer les, glina in papir. Sicer pa je tiskanje prisotno že od leta 1980. Prvi 3D tiskalniki so brizgali maso in to je v resnici tehnologija, ki se uporablja še danes.
Makete, replike, potrebujemo za vsak industrijski izdelek, če prav razumem?
Ja, res je. Lahko imaš idejo v glavi, vendar če jo želiš spraviti v funkcionalen izdelek, je potrebno najprej narediti primerek.
Na predlog Čebelarske zveze ste naredili maketo 3D kranjice velikanke, ki je bila leta 2022 razstavljena tudi v Dubaju. Kje pa je ta čebela danes?
Kranjico si lahko še vedno ogledamo v Čebelarskem centru Slovenije v Lukovici. Narejena sta bila dva modela, eden je gibljiv, ta je stalno razstavljen v Lukovici. Drugi model gibljivih delov nima, zato lahko potuje okoli in ga je možno tudi najeti. Za spomin imam tudi manjši prototip makete kranjice, vendar se jih kot 3D tisk ne da prodajati kot spominke ali igrače, čeprav bi bilo to morda zanimivo. Pri 3D tisku gre namreč za aditivno oziroma dodajalno tehnologijo, material se nalaga po plasteh, zato je tudi strukturna trdnost manjša. Kot sam material ni mišljen za masovno proizvodnjo, takšen natisnjen kos se namreč hitro zlomi.
Kje vidite prihodnost in uporabo 3D tiska v naslednjih letih?
3D tisk je namenjen maloserijski proizvodnji, pri večjih serijah pa je uporaben pri izdelavi modelov za industrijsko proizvodnjo. V tujini kot zanimivost tiskajo že tudi prototipe hiš, pri nas tega še ni. Te naprave so namreč velike in drage, dodatna težava je prevoz le-te na lokacijo.
Je pa tiskanje hiš, denimo, zelo dobro za nadomestne gradnje po naravnih nesrečah, sploh v revnejših predelih sveta. Tu je spet problem, da je potrebno na lokaciji postaviti ogromno konstrukcijo z glavo, na kateri je šoba, ki potem brizga maso v oblike. Obstajajo pa tudi tiskalniki, ki delajo z laserjem – ta nanese plast fotovoltaično občutljive tekočine, ki jo laser potem ‘zapeče’ – podobno, kot bi delal nohte.
3D tisk hiše, pa tudi čokolade. Natisnili so že tudi meso!
Še bolj zanimivo je verjetno to, da se 3D tisk, na primer, uporablja za tiskanje hrane v zanimive oblike iz čokolade, sladkorja, piškotne mase. Prav tako pa so že 3D tiskali tudi meso.
Zagotovo velja, da 3D tisk ne bo nadomestil serijske proizvodnje, saj je tehnika bolj primerna za manjšo proizvodnjo.
V zadnjem času ste se dosti posvečate tudi medicinskemu modeliranju?
Medicinsko modeliranje je v zadnjem času precej napredovalo. Predvsem mi je blizu protetika po meri. Postopek je hiter in enostaven, najprej se naredi CT-sken telesa, po katerem se nato zmodelira – na primer – del glave, ki je poškodovana. In potem se ta del natisne in nadomesti.
Zasledila sem, da so nedavno skenirali obstoječe uho, ga zrcalili in natisnili strukturo, nato pa živo tkivo vzgojili s pomočjo matičnih celic in prišili. V medicini si vse več pomagajo s 3D tiskom.
Kateri je vaš produkt medicinskega modeliranja?
Sama sem naredila protetično dlan za fantka, ki je bil rojen brez nje. Deček ima samo malo zapestja, s katerim potem lahko regulira, ali bo dlan odprl ali zaprl. Model je dostopen brezplačno na spletu (e-Nable), jaz sem ga samo pomanjšala, da mu je bil prav. Na roko sem dodala motiv Spiderman-a, ker je ta fantu zelo všeč, in da zgleda ‘kul’. Zakaj ne bi bila protetika tudi modni dodatek.
Kaj je vaše sporočilo, ki bi ga predali našim bralcem?
Ne bojte se tehnologije, bodite radovedni! V Sloveniji je ogromno muzejev, kjer si lahko ogledamo vse vrste maket, pravzaprav nam ni potrebno hoditi nikamor daleč, da bi razumeli cel svet.
In kaj naprej?
Mislim, da bom ostala pri maketah. Všeč mi je občutek, da ko nekaj narediš, to ostane in lahko služi za izobraževanje služi več generacijam. Si pa želim narediti maketo zasavskega rudniškega sistema, sistema vseh teh rovov. to bi bilo zelo zanimivo in poučno, morda bi lahko pri tem sodelovala s katerim od muzejev.
