0.5 C
Trbovlje
četrtek, 20. januarja 2022
ZON.siAktualnoOd rudnikov do tehnologije #4: Trboveljski junak v številnih oblikah

Od rudnikov do tehnologije #4: Trboveljski junak v številnih oblikah

Zgodovina in zgodbe na enem mestu. V podjetju Dewesoft so sestavili serijo vsebin, ki smo jih povzeli tudi mi in jih bomo postopno objavljali na našem portalu z oznako Od rudnikov do tehnologije.
“Le ktjer Zasavc pa ne bi rd vedu vč u zguduvin Zasavja?”

 

Zasavskim ljudem danes Rudarja Prometeja, ki se bohoti na Ostrem vrhu nad Trbovljami, skorajda ni več potrebno posebej predstavljati, saj se je vse od idejne zasnove pa do postavitve že toliko usidral v zavedanje prebivalcev in tudi obiskovalcev območja s knapovsko tradicijo, da lahko brez pretiravanja rečemo, da je skulptura moralni in fizični pomnik zasavskega duha.

Po tem, ko je pobudo za to dal Ivan Berger, dolgoletni direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik, je Rudarja Prometeja, skulpturo, ki se ponaša tudi z nazivom največja v Sloveniji, izdelal kipar Zoran Poznič s svojimi pomočniki.

Iz grške mitologije: Prometej je postal bog ognja in prikaz človeškega prizadevanja, civilizacijskih veščin, kot so pisanje, matematika, kmetijstvo, medicina in znanost. Zanj velja, da je sinonim za iskanje znanja in revolucionarnega kljubovanja, pa tudi tveganja, pretiravanja ali nenamernih posledic.

 

Od kipca do kipa

Zoran Poznić, “oče” Prometeja

Preden se je začelo delo izdelave 8-metrov velikega in 11 ton težkega jeklenega velikana, je njegovo podobo Poznič najprej prikazal v obliki kipca. V celoti je bila nato največja slovenska plastika postavljena in sestavljena v prostorih trboveljskega podjetja Kovit, kjer so se angažirali tudi s svojim znanjem varjenja in drugih kovinarskih poklicev. Ko je bil velikanski rudar končan, so ga 27. novembra 2020 tudi postavili na temelje, vendar pa je bil mogočni kip rudarja Prometeja na »Špicbergu« – ki je takoj postal atrakcija, čeravno zavit v folijo – zaščiten vse do pomladi 2021, ko je bilo vanj vstavljeno še srce.

Kovinski rudar, ki ima v sebi srce

Marjeta Hribar s Prometejevim srcem izpod njenih rok in v družbi trboveljskih gasilcev.

Marjeta Hribar in Zoran Poznič sta dva umetnika, ki sta našla skupni jezik, in ko sta se pogovarjala o rudarju Prometeju sta prišla do zaključka, da je treba v njegovo izdelavo obvezno vključiti premog. Brez premoga namreč konec koncev niti Prometeja ne bi bilo. »To je bil zame najprej tehnični izziv,« je povedala Marjeta, »premog je specifičen, impregnirati ga za večnost ni enostavno. Drugi izziv pa je bil vdahniti življenje – srce mora imeti utrip, ki ponazarja, da Prometej živi.” Rudarjevo srce je sestavljeno iz dveh polovic, ki sta povezani in bijeta v enakem ritmu, “s tem je nakazano, da so rudarji trpeči junaki, ki so preživeli le po zaslugi svojih žena,” še opisuje Hribarjeva. Srce, za svetlobne učinke katerega sta poskrbela Dejan Bregar in Aleksander Klemenčič, so konec letošnjega aprila ponesli v višave trboveljski gasilci in ga vstavili v notranjost zasavskega velikana.

V Trbovljah impresivna rudarska skulptura Rudar Prometej sije s pomočjo samozadostne sončne celice – osvetljene od znotraj. Laserski žarek iz Prometejeve naglavne svetilke sveti po dolini do rudarskega jaška na Drajeršohtu, kjer osvetli rudarski grb na stolpu.

Tudi v filatelističnem smislu

Prometej je našel mesto tudi na znamki in razglednici ter priložnostnem žigu

Na Pošti v Trbovljah je bil na najvišji in se razume, s svojimi 18 tonami tudi najtežji in najbolj prepoznan meščan Trbovelj Rudar Prometej na ogled v neprimerljivo manjši obliki. Pojavil se je namreč na znamki in razglednici, saj sta ga na pobudo Roberta Jordana Filatelistično društvo Trbovlje in Društvo Trbovlje novomedijsko mesto (TNM) vključila v filatelistično izdajo, za celostno podobo katere je poskrbel Darjan Bunta. Obenem je bila na voljo na ogled tudi razširjena zbirka z motivi rudarjenja, ki jo je zasnoval Cveto Majdič in nadgradil njegov sin Stojan Majdič. Rudarska dediščina je tako poleg veličastne skulpture v fizični obliki obeležena tudi v poštnem prometu.

Prometejeva pot za prihodnje rodove

Vstavljanje časovne kapsule v Prometeja

V začetku letošnjega novembra pa sta bili v Prometeja vstavljenih dve časovni kapsuli, ki bosta z vsebovano dokumentacijo tudi rodovom za nami pomagali razumeti, kaj ogromen kip predstavlja in kako so potekale različne aktivnosti v povezavi s ogromnim Trboveljčanom.

Dejavnosti in ideje, katerih navdih je že bil, je in bo tudi v bodoče prav Rudar Prometej, se prav gotovo že kje rojevajo še v kakšni drugi obliki, ki nam še ni znana.

“Naši predniki so z žulji in znojem postavili temelje trem mestom, ki se iz nekdanjih rudarskih preusmerjajo v visokotehnološka in napredna mesta,” je povedal Karel Vukovič, vodja skupine za postavitev spomenika v okviru društva Trbovlje Novomedijsko Mesto (TNM). In ni jih malo podobno mislečih, ki pozdravljajo in spoštujejo odločitev, da je Prometej fizični pomnik na vse pretekle žulje in prelit znoj.

Eno pa drži zagotovo: Prometej ostaja varuh in simbol Trbovelj in celotnega Zasavja, v pore katerega je močno zasidrana rudarska tradicija.

SORODNI ČLANKI:

Od rudnikov do tehnologije #3: Iz črnine premoga v svet nakita in mehanike

Od rudnikov do tehnologije#2: Duh in besede rudarja

Od rudnikov do tehnologije #1: Trbovlje so bile peto največje naselje v Sloveniji

 

- Oglaševanje -

Iz kategorije


Preberite tudi

Bo 127 Trboveljčanov namesto neprofitne plačevalo tržno najemnino?

Najemniki Spektrovih stanovanj so se znašli v negotovosti: so še naprej upravičeni do subvencije neprofitne najemnine ali jim bo pripadala zgolj subvencija tržne najemnine?...
X