Kar 2762 prostih mest so lani delodajalci objavili na oglasno desko trboveljskega zavoda za zaposlovanje. Največ povpraševanja po delavcih je s področja zdravstva in socialnega varstva na vseh nivojih: od zdravnikov do socialnih oskrbovalk, več delavcev iščejo tudi na področju gostinstva, gradbeništva in proizvodnje.
Trenutno iščejo pomoč v podjetju Pavčnik z Dola pri Hrastniku, kjer potrebujejo kuharju in kuharskega pomočnika. Milena Pavčnik si želi nekoga odgovornega in resnega, zelo pomembno pri izboru je znanje in izkušnje, nam še zaupa. A to ne pomeni, da se denimo mladih, ki so ravno zaključili gostinsko šolo, branijo. Nasprotno, naša sogovornica pravi, da s tako mladimi izkušenj sicer nimajo, bi jih pa z veseljem sprejeli. “Večkrat je naša gostilna bila na obisku na zagorski srednji šoli, kjer pa sem pogosto dobila občutek, da je kader že odločen, kam naprej, tudi izrazitega interesa s strani dijakov ravno ni.” Pričakuje, da bodo našli želen kader, predvsem, ker so ob nedeljah in praznikih zaprti.
Preveč ekonomistov, poslovnih sekretarjev in računovodij
V Območni službi Trbovlje so drugo leto zapored sodelovali v raziskavi Poklicni barometer, ki napoveduje, kakšna bodo razmerja med delovnimi mesti, ki jih primanjkuje ali jih je preveč glede na ponudbo – torej iskalce zaposlitve, ki pa morajo biti ustrezno usposobljeni za posamezno delovno mesto. Za letošnje leto je raziskava pokazala, da bo kadra primanjkovalo: največje potrebe so po daru s področja zdravstva in socialnega varstva, gostinstva, gradbeništva in proizvodnje.
Jože Ule
Kot je za portal ZON.si povedal Jože Ule iz Kumplasta, ki skupno zaposluje okrog 50 ljudi in kjer en del dejavnosti zajema gostinstvo, drugi pa predelava plastike, “novozaposlenega sprejmejo kot člana svoje delovne družine, saj brez ljudi enostavno ne moreš delati in zato je dober odnos med delodajalcem in delavcem eden od poglavitnih dejavnikov za uspeh podjetja.” Cenijo predvsem pripadnost, pomembna pa je tudi iznajdljivost in da “delavec kdaj sam vidi, ko je potrebno poprijeti za kakšno delo – ne pa da je treba vsako malenkost pokazat in odredit, kaj naj naredi.” Dolgoletnega obrtnika Uleta moti tudi, da zlasti večji mediji nepravično poročajo, denimo, da tujci kot delavci v slovenskih podjetjih živijo v katastrofalnih razmerah: “Pri nas poskrbimo tudi za stanovanje in za prehrano za na primer delavce, ki pridejo iz Bosne in potrebujejo za ustrezen začetek podporo tako z materialnega kot moralnega vidika.” Domačih delavcev je zmanjkalo, tudi zaradi majhne razlike med socialno pomočjo in minimalno plačo, še doda. “Ko k nam pride nekdo na razgovor za službo in pljuva po prejšnjem delodajalcu ter našteva, s čim vse ni bil zadovoljen, je to za nas eden od znakov, da takšen kandidat najverjetneje ne bo med izbranimi,” še poudari, kaj jih pri aktivnih iskalcih zaposlitve najbolj zmoti.
Na trgu dela v Zasavju bodo, po opažanjih, ki so jih pokazali izsledki raziskave Poklicni barometer težje do službe prišli ekonomisti, grafični in multimedijski oblikovalci, poslovni sekretarji, sociologi in antropologi, tajniki in telefonisti ter uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu. Sicer je med brezposelnimi največ takih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo in posledično nimajo poklica, takih je med vsemi prijavljenimi brezposelnimi kar ena tretjina.
