Obisk ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumerja je v Hrastnik pripeljal tudi obljubo o nižjih položnicah za električno energijo. Projekti, kot je skupnostna sončna elektrarna, torej takšna ki orje ledino prav v Hrastniku, naj bi privedli do manjših položnic za vse. Župan pa že napoveduje nove energetske zgodbe v Hrastniku in tudi na Dolu.
Država želi posodabljati elektro omrežje, zato veliko napora vlagajo v prenovo omrežninskega sistema, ta pa naj bi po ministrovih besedah pospešil nadgradnjo več milijard težke prenove distribucijskega omrežja. »S pametnimi tehnologijami, inovativnimi pristopi, z energetskimi zadrugami, samooskrbnimi skupnosti in s prenovo omrežninskega sistema naj bi nadgradnjo omrežja pocenili vsaj za milijardo in pol, kar bi pozitivno vplivalo na znižanje položnice za vse,« je zagotovil minister Bojan Kumer, ki je bil navdušen nad hrastniškim projektom. Prepričan je, da je to zgolj začetek, ki pa je pokazal na ovire v praksi. Te naj bi odpravili v podzakonskih aktih in olajšali tovrstne naložbe za druge občine, ki se tudi že podajajo v skupnostne sončne zgodbe.
V Hrastniku se je, kot smo že poročali, v prvo skupnost, ta se imenuje Zeleni Hrastnik, priključilo 16 gospodinjstev in 6 pravnih oseb. Poleg šole, bazena in Občine še tri podjetja.
Predsednik sončne skupnosti Božidar Roglič je pojasnil, da so člani zakupili toliko kot naj bi predvidoma porabili v enem letu. Če je denimo gospodinjstvo v prejšnjem letu porabilo 3 megavatne ure, je zakupilo 3 kilovate proizvedene energije. Uporabnik je takšno vstopnico plačal 450 evrov, s tem pa naj bi pokril tudi porabo elektrike do konca leta.
Skupnost so ustvarjali po korakih. Na prvih srečanjih so iskali interesente, ki bi se priključili, potem pa so predvideno proizvodnjo energije razporedili med člane, glede na potrebe. Če bo elektrarna pridelala več kot bodo uporabniki potrebovali, gre višek energije v sistem. Zato so porabo preračunali tako, da bi z proizvedeno energijo povsem pokrili porabo vključenih. Če bo proizvodnje manj ali bodo uporabniki porabili več od predvidenega, bodo porabo doplačali. »Ker se stanje spreminja tudi v posameznih enotah, je po enem letu možno način obračuna oziroma količine na člane tudi prerazporediti,« pojasni Roglič, ki je tudi sam postal član prve sončne skupnosti.
Župan napoveduje nadaljevanje
V Hrastniku je bilo izkazanega veliko interesa za vključitev takšnih, ki niso na območju trafo postaje ob šoli. Pri naslednjem projektu, nam je zaupal župan Marko Funkl, naj bi območje vključenih razširili. V tem primeru gre sicer za manj ugoden položaj uporabnikov saj je potrebno doplačati omrežnino, še vedno pa gre za prihranke v skupnem seštevku. Naslednji projekt je torej sončna elektrarna Zdravstveni dom Hrastnik, pri tem pa se energetski projekti v Hrastniku ne bodo končali. »Naj povem, da se resno pogovarjamo o ogrevanju z lesno biomaso na Dolu pri Hrastniku, ki bi prav tako lahko šel po zadružnem sistemu,« nam je zaupal prvi mož Hrastnika.
