Kot nam je povedal predsednik zasavske zveze lovskih družin Tomaž Trotovšek, so predvsem odgovorni varuhi narave.
Zasavje se ponaša z dolgoletno lovsko tradicijo. Danes pod okriljem zveze deluje 24 lovskih družin, katere povezujejo skoraj 1.100 članov. In če so imeli lovci še pred nekaj leti krizo s pridobivanjem novih članov, je danes trend drugačen. “Ne samo, da je novih članov vse več, so tudi vse mlajši in med njimi marsikatero dekle.” Trenutno je med njimi 47 predstavnic nežnejšega spola.
Lovci – skrbniki narave in pomemben člen lokalne skupnosti
V zadnjih letih je torej poklic lovca vse bolj viden. Da so v lokalnih skupnostih lovci postali “bolj znani” kot pomemben člen, Trotovšek pripisuje več dejavnikom. Pogosto sodelujejo na lokalnih dogodkih, v čistilnih akcijah ter tudi s šolami in vrtci, da mlajše generacije ozaveščajo o svojem delu. “Poleg tega pa se v zadnjih letih mnogi vračajo nazaj na podeželje, ki je vse bolj polno življenja. Naša želja in naloga je tudi ta, da naravo spet približamo ljudem. Še posebej otrokom, ki so v zadnjih letih od nje čedalje bolj odtujeni in vse manj časa preživljajo zunaj.”
Svoje delo si lovci štejejo za poslanstvo. Tako skrbno ohranjajo naravno ravnovesje in biotsko raznovrstnost. In se pri tem držijo posebnega dokumenta, ki je prvi tovrstni na svetu. Pri delu jih namreč zavezuje Etični kodeks slovenskih lovcev. Ta na prvo mesto postavlja spoštovanje do živali, narave in sočloveka. “Odstrel mladičev ali samic z mladiči je etično nesprejemljiv. Vsak poseg v populacijo poteka strokovno in s spoštovanjem do narave.”
Vsako njihovo delo je strogo nadzorovano
Zaščita ljudi in njihovega premoženja pred škodo, ki bi jo utegnila narediti divja žival, je še eno vodilo lovcev. Ob tem so marsikdaj razpeti med državo in kmeti, katerim divje živali uničujejo pridelek. “Odstrel poteka kontrolirano in nadzorovano s strani lovske inšpekcije. Smernice za odstrel pa pripravi Zavod za gozdove. Ob tem pa smo pogosto razpeti med njimi in kmeti, ki imajo zaradi prevelikega števila na primer divjih prašičev na poljih škodo,” pove predsednik.
Medved je že stalen prebivalec Zasavja
Nedavna opažanja medvedov v zasavskih gozdovih lovec iz Trbovelj potrdi. “Število medvedov narašča. Lovci slišimo številne zgodbe ljudi, katerim so divje živali povzročile nemalo škode.” Medved pogosto uniči čebelnjake. Sicer pa, kot pravi Trboveljčan, ni konflikten. Vseeno pa priporoča, da se sprehajalci držijo že znanih napotkov. “Zavedati se moramo, da je gozd dom divjadi. Držimo se uhojenih poti, med hojo se pogovarjamo in tako opozarjamo na svojo prisotnost, pse imejmo vedno na povodcu. Divjad se človeku raje umakne, če ga pravočasno opazi. Ob srečanju z medvedom se ustavimo in mirno umaknemo, vsekakor pa ne preizkušajmo svoje sreče zaradi poskusa narediti popolne fotografije ali posnetka.”
“Še pred leti je veljalo, da je medved v zasavskem gozdu redkost. Danes ocenjujemo, da jih tu stalno živi nekje 5 do 6, drugi pa Zasavje uporabljajo kot prehodno območje.” Sicer pa so zasavski gozdovi polni življenja. Trotovšek našteje najštevilčnejše živali: srnjadi in jelenjadi, pogoste pa tudi divji prašiči, gamsi in mufloni, lisice, jazbeci in kune. V zadnjih letih se je na območju razširil tudi šakal.
| V zadnjih mesecih je marsikatera zasavska družina praznovala 80 let svojega obstoja. Po vojni leta 1946 je bil namreč sprejet Začasni zakon o lovu, ki je uzakonil ustanovitev lovskih družin. Zadnji vikendi so bili zato zanje rezervirani za obeležitev tega pomembnega dogodka. Kot je povedal Trotovšek, bo v naslednjih tednih praznovalo še nekaj družin iz njihove zveze. Ta je sicer večja kot regija Zasavje. Šteje lovske družine od Kresnic do Radeč in sega tudi na Dolenjsko. V zvezi imajo vsi ti na voljo različna izobraževanja, promocijo, povezovanje in drugo podporo. |
Letos, ob jubilejnem letu, so zasavski lovci medse sprejeli 32 lovskih pripravnikov. Od tega se je za vstop v lovske vrste odločilo 6 žensk.
Sorodni članek:
Fotografije: arhiv Zveze lovskih družin Zasavje
