Razvojni center Srca Slovenije je moč najti v bivšem zdravstvenem domu v Litiji. Področje njihovega delovanja pa je širše. Obsega kar sedem občin in štiri večje programe. Njihovi projekti se dotikajo področij podjetništva, turizma in starejših občanov, izhajajo iz potreb lokalnega okolja.
Začeli so ob vstopu v novo tisočletje
Razvojni center Srca Slovenije je s svojim delom začel leta 2000. Od takrat vodi, koordinira in povezuje razvojne projekte na območju partnerskih občin Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Lukovica, Mengeš, Kamnik in Moravče. Utečena ekipa ustvarja in uresničuje predvsem projekte, ki povečujejo kakovost življenja ljudi v regiji. Pri tem sodelujejo z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi partnerji, vpeti so v mednarodno partnersko mrežo s skoraj 380 organizacijami iz 36 držav.
Vsako leto kakšen zaključen in kakšen nov evropski projekt
V lanskem letu so sodelavci Srca Slovenije delali na sedmih projektih iz različnih področjih. Njihov fokus je predvsem na turizmu, podjetništvu in starejših občanih. “Statistika nam kaže staranje prebivalstva. Ti projekti so še kako potrebni in imajo lep odziv v lokalni skupnosti,” razloži direktorica Mojca Štepic. V letošnjem letu bodo poskrbeli za nadaljevanje digitalnega opismenovanja starejših. Z Občinami in društvi bodo sodelovali pri aktivnostih izobraževanja glede uporabe telefona in pametnih naprav.
Aktivno delujejo tudi na projektu namenjenemu neformalnim oskrbovalcem oseb z demenco. Trenutno so v fazi izdelave filma, preko katerega bodo skozi VR očala poskušali pokazati, kako se počuti oseba z demenco.
Sicer pri svojem delu izhajajo iz potreb lokalnega okolja. Tako organizirajo, vodijo in koordinirajo mreže, kot so mreža skupnosti in občin, turističnih ponudnikov, vrtcev in šol, kmetov, rokodelcev, podjetnikov ter s tem povečujejo kompetence lokalnih ponudnikov različnih izdelkov in storitev ter njihovo moč samoorganiziranja.
V pomoč podjetnikom in turizmu
Letos bodo, v okviru evropskega projekta ST3ER, s 25.000 evri podprli pet turističnih podjetij, ki bodo svoj inovativen projekt na področju turizma uresničili. Ker je skrb za našo Zemljo pomembna, pa s 30.000 evri še tri projekte, kjer se bosta povezali vsaj dve podjetji in skupaj delali na zmanjševanju onesnaževanja z ogljikovim dioksidom. Predvidevajo, da bo razpis objavljen marca.
Podjetjem bodo svetovali tudi priznani mednarodni mentorji, ki bodo delili svoje izkušnje s področja dvojnega prehoda v turizmu, to je zelenega in digitalnega. V okviru evropskega projekta HyPro4ST skupaj z Ekonomsko fakulteto pripravljajo izobraževanje za certificiranega trajnostnega turističnega delavca. “Dve leti nazaj smo začeli z novo zgodbo, Občina Litija nam je podelila koncesijo za izvajanje turizma na celotnem območju občine. V upravljanje smo prevzeli tudi Rudnik Sitarjevec in TIC Litija,” razloži še eno področje delovanja.
Les v kulinariki, modi, tudi športu
Kot v LAS Zasavje, so tudi v Srcu Slovenije v letošnjem letu prejeli potrditev strategije za novo programsko obdobje do leta 2027. Za sofinanciranje lokalnih projektov in projektov LAS sodelovanja so iz regionalnega in kmetijskega sklada prejeli približno 2 milijona evrov. Prvi razpis bo predvidoma objavljen že proti koncu tega leta, prioritetna področja pa zelo široka. Vključujejo skrb za okolje in kulturno dediščino, razvoj podjetništva na podeželju, krepitev lokalne skupnosti, tudi lokalno samooskrbo s hrano ter sonaravno kmetijstvo in trajnostni turizem. “Z LAS Zasavje smo se že pogovarjali za skupen projekt na temo gozda in lesa. Slovenija je zelo gozdnata. Statistike kažejo, da 60 do 70 % lastnikov gozdov ne ve, kje imajo gozd in ga posledično ne čistijo, se zarašča,” obrazloži Štepic, “V Sloveniji imamo les in veliko znanja iz tega področja. V projektu bi izobraževali lastnike gozdov in pokrili različna področja, v katera se les lahko inkorporira – to so zanimiva področja, tudi kulinarika, moda, šport in podobno.”
Točke za starejše, prostor za graditev partnerstev
Eden izmed uspešnejši projektov je vzpostavitev točk za starejše v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica. Gre za svetovalne pisarne in prostovoljske mreže, kjer lahko starejši dobijo pomoč, bodisi pri iskanju informacij, izpolnjevanju obrazcev, košnji trave in drugih opravilih. Organizirajo tudi izobraževanja na koristne teme, ki zanimajo starejše občane.
Izvajajo tudi delavnice na terenu, ki so namenjene grajenju partnerstev in pripravi skupnih projektov za prijavo na LAS razpise. “Omogočili smo prostor, kjer se gradijo potencialna partnerstva in razmišlja o koristnih smiselnih projektih, po katerih ima lokalna skupnost potrebo,” razloži sogovornica. Še posebej so ponosni na projekta sodelovanja med LAS-i. S Kolesarsko verigo na podeželju so postavili postajališča za najem navadnih in električnih koles, s projektom Mreža vodnih poti Kamniško – Savinjskih Alp so preverili kakovost naravnih vodnih virom na območju LAS, izobrazili vodne sommelierje ter vzpostavili pohodno pot med izviri. Projekt je bil tudi finalist nagrade ARIA za najbolj navdihujoč kmetijski in podeželski projekt.
Ni hierarhije, je pa sistemizacija
Da tako dobro in uspešno delajo, so potrebna tudi odrekanja. Veliko je dela izven delovnega časa in potovanj v tujino. “Smo zelo mrežno povezani, nehierarhično, samostojno, a hkrati kolegialno izvajamo aktivnosti in je zato užitek delati v taki ekipi,” direktorica pohvali svoje sodelavce. Delo si tudi razdelijo glede na želje in znanja. “Smo izjemno fajn kolektiv, se razumemo in pridemo v službo z veseljem. Odzivi, ki jih dobivamo, so motivacijski in nam potrjujejo, da delamo v pravi smeri in vlivajo voljo za naprej,” zaključi Štepic.
