Po inšpekcijskem nadzoru 7. oktobra je bilo ugotovljeno, da trboveljska cementarna »obratuje oziroma poteka proizvodnja klinkerja v rotacijski peči in kot gorivo uporablja petrolkoks,« so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dodali, da je bil celovit inšpekcijski pregled opravljen že septembra, ko naprava ni obratovala, medtem ko ga tokrat niso opravili.
Glede na ugotovitve bo »inšpekcija delovala v skladu z veljavnimi predpisi in sodbo sodišča, ki je zadevo, o kateri odloča Agencija RS za okolje, vrnilo v ponovni postopek,« so zapisali na pristojnem ministrstvu.
Lafarge: “Naprave bodo delovale še naprej”
Vodstvo Lafarge Cementa je na očitke in ugotovitve inšpekcije podalo pojasnilo, da družba na podlagi sodbe, ki jo je upravno sodišče izdalo 21. avgusta, ostaja v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja.
»Upravno sodišče je razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje 20. januarja letos in vrnilo zadevo na ARSO v ponovni postopek. Do današnjega dne ni bilo pravnomočno odločeno o zadevi, zato cementarna nadaljuje z obratovanjem,« navajajo v Lafarge-u in dodajajo, da bodo naprave, za katere je bila v predpisanem zakonskem roku vložena vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, delovale še naprej.

Avstrijec Haimo Primas sicer ni več generalni direktor v Trbovljah, a okoljevarstveno dovoljenje ostaja v njegovih rokah.
Eko krog: »Odgovorni naj ukrepajo!«
Aktivisti Eko kroga so na spletni strani zapisali, da je razkritje šokantno, »saj to pomeni, da tovarna ne upošteva niti sodbe upravnega sodišča, inšpekcija pa od avgusta vse do danes ni ugotovila, da je pri njenem obratovanju kaj narobe. Odgovorne so zato že pozvali k nadaljnjim ukrepom.
Januarja da, avgusta ne
Spomnimo: Focus, Pravno-informacijski center in Macerl (Eko krog) so maja letos na upravno sodišče vložili tožbo, s katero so izpodbijali okoljevarstveno dovoljenje trboveljske cementarne, ki je bilo letošnjega avgusta razveljavljeno.
Razlog za tožbo je bilo januarja izdano dovoljenje Agencije RS za okolje (ARSO), ki je Lafarge-u dopuščalo uporabo petrolkoksa, ob večji zmogljivosti, z odpustki pri omejitvah emisij. Tožniki niso kategorično nasprotovali okoljevarstvenemu dovoljenju za Lafarge, temveč le dovoljenju v takšnem obsegu. Več o odvzemu dovoljenja.
Nadaljevanje sledi …
Lafarge pa nima težav le z okoljevarstveniki, temveč tudi z umetniki. Kdo je komu stopil na žulj?
Avtor: Lucija Cestnik







