Ob stoti obletnici enega od prvih organiziranih spopadov proti fašizmu v Evropi med Orjuno in delavci v Trbovljah so v Zasavskem muzeju Trbovlje pripravili razstavo Brez proletarcev Trbovelj ni.
Organizacija jugoslovanskih nacionalistov (Organizacija jugoslovenskih nacionalista), krajše Orjuna, je bila ustanovljena 23. marca 1921 v Splitu. V političnem življenju v Kraljevini SHS sta obstajali dve zasnovi koncepta državne ureditve – centralistični in federalistični. Pristaši Orjune, ki so se zavzemali za centralistično ureditev, v Trbovljah kot tudi v celotnem Zasavju, niso imeli veliko podpore. Trboveljska organizacija Orjune je vseeno za 1. junij 1924 napovedala slovesno razvitje prapora v Trbovljah.
Letos je minilo točno sto let, odkar se je 1. junija 1924, ob deseti uri dopoldne približno 800 oboroženih orjunašev skupaj z godbo napotilo od trboveljske železniške postaje proti mestu. Pred rudarskim domom so jih v zasedi pričakali delavci – borci Proletarskih akcijskih čet (PAČ). Vojaško godbo so spustili mimo, nato pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune, na kar so orjunaši odgovorili z ognjem. Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki PAČ-a vrgli med orjunaše. Ob spopadu sta bila mrtva dva pripadnika PAČ-a, dva mrtva gledalca ter trije voditelji Orjune. Težje in lažje poškodovanih je bilo še dvajset ljudi.
Po prihodu orožnikov so se orjunaši znova zbrali in se odpravili v meščanski del Trbovelj, kjer so razvili svoj prapor.
Kasneje so od orožnikov prevzeli pridržanega Franca Fakina, rudarja iz Zagorja, ki so ga usmrtili potem pa še zažgali Rudarski dom. Skupaj je na obeh straneh izgubilo življenje sedem ljudi. Delavski pogreb, kjer se je v Trbovljah zbralo 5000 ljudi, je bil veličasten.
O razstavi in dogodkih, ki jih predstavlja. smo se pogovarjali z avtorjem razstave Žigom Blajem, kustosom muzeja.
Material, ki je koriščen pripada muzeju, od RTV Slovenija so dobili še dokumentarno igrani film o dogodku pred stotimi leti in pa dokumentarni krajši film iz leta 1974, ko je bila proslavljena petdeseta obletnica, nekaj pa so dobili na izposojo od Združenja za vrednote NOB Trbovlje.
“Razstavo sem pripravljal približno pol leta. Zanimive so tudi kakšne manj znane informacije. Recimo skušal sem razsvetliti dejstvo, da so orjunaši svojim žrtvam spopada 28. junija 1926 v Trbovljah postavili spomenik. To je bilo celo prej, kot je bil postavljen spomenik delavcem. Pred drugo svetovno vojno pa je bil spomenik orjunašem porušen.”
Zanimivo je, da je istega dne kot v Trbovljah, v Ljubljani potekal pogreb padlih orjunašev, nam še zaupa Blaj. “Mediji so obširno poročali o obeh dogodkih. Naša razstava obiskovalcem omogoča, da izvejo veliko o spopadu, ki ga vsako leto obeležujemo ob praznovanju trboveljske občine.”
Razstava bo odprta do julija 2025.
Fotogalerija:
