4.2 C
Trbovlje
ponedeljek, 25. oktobra 2021
ZON.siAktualno"Konji so moja sprostitev, ko sem z njimi, pozabim na šolo in...

“Konji so moja sprostitev, ko sem z njimi, pozabim na šolo in vse ostalo.”

Konji so v človekovi družbi že skoraj tako dolgo kot psi; nekoč vlečne živali, kasneje priljubljeni v tekmovalno-dirkaškem smislu, da o terapevtskih učinkih niti ne začnemo govoriti. Konjeniško društvo Trbovlje združuje preko šestdeset članov, ki ljubezen do teh elegantnih živali združujejo pod isto streho vse od leta 1995. Nedavno so poseben uspeh dosegla dekleta, ki so opravila tekmovalne licence v dresuri in tako postale perspektivne jahačice Konjeniške zveze Slovenije.

Seveda jih je nujno izpostaviti z imenom in priimkom ter tudi njihovim pogledom na svet konjeništva. To so Ana Opresnik, Tija Dolenc, Eva Krajšič, Klea Dragar in Vita Holešek. Ana in Tija sta edini, ki sta se tekem v avgustu že udeležili, ob čemer velja poudariti, da se je Ana se je v svoji konkurenci uvrstila med prvo tretjino najboljših tekmovalk.

V Konjeniškem društvu Trbovlje, ob omembi ustanovitve katerega velja pozornost nameniti tedaj gonilnima silama Branku Trkmiču in Janezu Pergerju, z vsakim letom bolj opažajo večje zanimanje za ta šport, saj se konji vse bolj konji pojavljajo kot enakovredni partnerji v neki skupnosti, tudi družini. Društvena tradicija so konjenice in žegnanja konj, kar je konec koncev tudi skladno s samim namenom – to je druženje, razvijanje športa in konjereje in združevanje konjenikov. Tako lokalno kot širše.

Na mladih svet stoji = na sedlih jaha prihodnost

Po besedah predsednice KD Trbovlje Anje Drnovšek imajo v njihovih vrstah trenutno največ otrok do 12 leta, ki obiskujejo program Konjeniškega krožka ob nedeljah. Mnogi potem nadaljujejo v tečaj in seveda pet izpostavljenih deklet v tem prispevku že v napredne treninge. “Rada bi pa izpostavila tudi nekaj odraslih, ki so se v zadnja leta vpisali v našo jahalno šolo. Sprva zaradi radovednosti, potem se jih je pa kar prijelo. Za njih pravim, da so naši biseri, ker je seveda občudovanja vredno, da na neki točki morda presežeš nek strah, ki ga gojiš do te živali, morda tudi padcev. Vsi izjemno napredujejo in seveda niso nič manj perspektivni jahači kot njihove mlajše kolegice,” z žarom pripoveduje Anja, katera je s konji povezana že vse od otroštva.

Kaj so povedale novopečene jahačice Konjeniške zveze Slovenije

Klea Dragar (aktivna zadnja 4 leta): Konji so me navduševali že od malih nog. Pritegnila me je njihova lepota in eleganca, ki jo izražajo s svojim gibanjem. Kasneje sem se tudi sama začela ukvarjati s tem športom in še do danes ostajam navdušenka nad konji. Prelomnica pa je bil nakup konja, tedaj se je zgodila ljubezen na prvi pogled. Tekmovalno licenco sem se odločila opraviti, ker je to neka nova izkušnja in stopnja v konjeništvu.

Tija Dolenc (aktivna tri leta in pol): Že od malega sem imela rada živali in sem iskala šport, ki bi bil povezan z njimi, zato sem se začela zanimati za konjeništvo. Za opravljanje tekmovalne licence sem se odločila, ker mi je dresura všeč in sem se želela preizkusiti tudi na tekmovanjih.

Ana Opresnik (aktivna štiri leta): Konji so moja sprostitev, ko sem z njimi, pozabim na šolo in vse ostalo. Moja želja je, da bi bila uspešna tekmovalka v dresuri in preskakovanju ovir in da pokažem svoje znanje.

Vita Holešek (aktivna tri leta): Konji so me navdušili že pri mojih dveh letih, želja po jahanju in oskrbi teh prekrasnih in veličastnih živali se je z leti samo še stopnjevala, res sem zaljubljena v konje. Vedno sem imela željo, da bi enkrat lahko tekmovala v dresurnem jahanju, zato sem se tudi odločila opraviti dresurno licenco.

Za društvo se mi zdi zelo pomembno, da imamo perspektivne članice, ki trenirajo pri nas in bodo ta prelepi šport razvijale naprej in društvo predstavljale tudi izven Zasavja, pravi Anja Drnovšek. Zaenkrat smo na KZS še podporno društvo, vendar verjamem, da lahko z novo sezono postanemo že tekmovalno društvo in punce lahko dejansko zastopajo ne samo KDT, ampak tudi občino Trbovlje (zaenkrat zastopajo mariborski klub, op.). Vse je odvisno seveda od njihovega zanimanja in ambicioznosti.

In kaj pričakujejo, da bo sedaj, ko so opravile z licencirano dresuro?

Spremenilo se ne bo veliko, še naprej uživam v družbi svojega konja in jahanju. V bodoče pa se mogoče udeleživa tudi kakšne tekme. -Klea

Lahko se bom udeleževala dresurnih tekmovanj in pridobila znanje, s katerim bom lahko napredovala v višje licence. -Tija

Licenca mi je omogočila tekmovanja na državni ravni in drugje. -Ana

Sledila bodo tekmovanja, še več treningov in dresurnih vaj. -Vita

IO KDT in inštruktorji pri nas jim absolutno stojimo ob strani in jih podpiramo na njihovih tekmovalnih poteh. Tudi za vse ostale člane se mi zdi fino, da vidijo da se da. Da nismo samo nekdo, ki govori, da ta tekmovalni duh nekje obstaja, ampak ga imamo tudi mi.

Če te vodi ljubezen, denar ni pomemben

Pogovorno je marsikje slišati, da imeti konja ni poceni. Je to res? “Drži, da je drag šport. Že sama oskrba konja zahteva določeno mero znanja, veliko časa in polno denarnico. Če se pa podaš v sam šport, kjer je predpisana še dodatna oskrba, dražja oprema, sami treningi, se pa stroški seveda podvojijo,” pove Anja Drnovšek. “Ampak vsak šport ima najbrž svoje finančne zakonitosti. Nisem še srečala športnika, ki bi mi rekel, da je njegova profesionalna oprema poceni. Tudi pevske vaje niso več poceni. (smeh). Mislim pa, da na koncu tega začaranega kroga to sploh ni več pomembno. Če imaš konje rad, jih imaš. In se ukvarjaš z njimi. To je to.” 

Anja Drnovšek: Ko ni v gledališču ali na snemanju – je na konju

- Oglaševanje -

Iz kategorije


Preberite tudi

Globoko pod odpadki tli; gasilci bodo na terenu še vso noč

Danes zjutraj je regijski center za obveščanje iz Trbovelj na intervencijo napotil hrastniške gasilce, saj je zagorelo na CEROZ-ovi deponiji Unično. Po devetih urah...