In ja – končno sem jaz tista, ki reče: “Nikoli se nisem počutila bolje.”

Dolga leta sem verjela, da je tek edini pravi način, kako ohraniti kondicijo in “dobro postavo”. Bila sem tista ženska, ki teče – vedno, povsod, v vseh letnih časih. Po službi sem obula teniske in odšla “spucat glavo”.

Zakaj po 40. letu tek in visoko intenzivna vadba nista več dovolj – in kako mi je trening moči dal več kot katerakoli dieta.

Dolga leta sem verjela, da je tek edini pravi način, kako ohraniti kondicijo in “dobro postavo”. Bila sem tista ženska, ki teče – vedno, povsod, v vseh letnih časih. Po službi sem obula teniske in odšla “spucat glavo”. Najljubša trasa? Od Kleka proti Sveti Planini. Počutila sem se zmožno in všeč mi je bilo, kako sem na poti v hrib še premlevala vsakodnevne probleme, nazaj grede pa, kot da bi si prezračila glavo. Neprecenljivo.

Ampak kmalu po 40 se je začelo nekaj spreminjati …

Začela sem opažati, da mi tek ne napolni več baterij tako kot prej. Namesto polna energije sem se po njem počutila izčrpano. Namesto sproščenosti – napetost in nemir. Sredi dneva sem bila pogosto utrujena, razdražena, brez fokusa. Včasih sem v stresnem odzivu pojedla vse, kar sem našla – od arašidov do otroških čokoladic. Počasi sem začela dvomit vase. Saj delam vse tako kot včasih, zakaj se potem počutim tako zanič?

Špela Hernavs je Trboveljčanka, življenjska coachinja, ki na našem portalu vsak mesec deli zgodbe svojih strank ali pa piše o svojem življenje, da bi do spoznanj, za katere je potrebovala leta, pripeljala še naše bralke.

Kako in zakaj je začela, boste izvedeli TUKAJ

In potem sem po čistem naključju odkrila trening z obremenitvijo.

Na začetku me je bilo ful strah, da bom postala “preveč mišičasta”, “prevelika” ali se celo zredila, če opustim tek in začnem z drugačno vadbo. Pa čeprav sem bila zaradi teka in stalnega omejevanja hrane totalno izčrpana in v stresu.

Vseeno sem si dala priložnost in sem začela. Najprej z vajami z lastno težo. Počepi, sklece, plank. Ni bilo lahko. Prve tedne sem bila utrujena – ampak drugače. Ne tista prazna utrujenost, kot po teku, ampak polna. Počutila sem se, kot da se moje telo prvič po dolgem času zares odziva.

Kasneje, ko sem se pomirila in videla, da se ne bom čez noč “napihnila”, sem začela dodajati uteži.

Zgodila se je revolucija – no ja, vsaj zame

Kmalu so se začele dogajati spremembe:

👉Apetit se je umiril. Nenadoma nisem več “rabila nekaj sladkega” po vsakem obroku.
👉 Počutje je postajalo bolj stabilno. Manj nihanj, manj razdraženosti, več miru.
👉 Telo je postajalo močnejše – ne le fizično, ampak tudi psihično. Počutila sem se samozavestnejša, bolj prisotna v svoji koži.
👉 Teža se je počasi začela uravnavati – ne zaradi kalorij, ki sem jih porabila, ampak ker sem končno nehala siliti telo v stres in “preživetveni način”.
👉 Energija je bila konstantna. Brez popoldanskega padca, brez potrebe po sladkarijah ali kavi.
👉 Spanje – globoko, mirno. Brez zbujanja ob treh zjutraj z glavo polno skrbi.

In najpomembneje: spet sem začela zaupati svojemu telesu.

Danes se ne tehtam več – tehtnico sem že zdavnaj pospravila v omaro. Namesto tega opazujem, kako se počutim. Počutje je moj najmočnejši kompas. Ko opazim, da sem bolj razdražena ali brez energije, ne iščem instant rešitev, ampak se vprašam: sem dovolj spala, sem se gibala, sem pila dovolj vode, sem si vzela čas zase?

In skoraj vedno najdem povezavo.

Zato zdaj vedno povem vsaki ženski po 40. letu: tek ni sovražnik, ampak ni več dovolj.
Ko vstopamo v obdobje perimenopavze in menopavze, naše telo rabi nekaj drugega – moč, stabilnost, regeneracijo.

Trening z utežmi ni samo za “mlade fitnes punce”. Je za vsako od nas, ki si želi ponovno začutiti svoje telo kot zaveznika. Ki si želi umiriti hormonska nihanja, izboljšati spanec, okrepiti kosti, uravnovesiti težo – in predvsem ponovno začutiti svojo notranjo moč.

Danes tečem le še občasno – in če že, grem zato, ker si zaželim, ne zato, ker “moram”. Ampak moja prava terapija? Počepi, sklece, mrtvi dvigi. Ne zaradi kalorij ali estetskih ciljev. Zaradi občutka moči, samozavesti, zaradi tega, ker sem končno nehala popravljati svoje telo – in ga začela poslušati.