Imela sta srečo v nesreči. Zahvaljujoč požrtvovalni akciji trboveljskih gasilcev, ki so ju rešili izpod skalnega podora pri trboveljski cementarni, iz zmečkanega avta, sta danes živa in zdrava.
»Še vedno mi je težko. Ko se z avtom peljem mimo cementarne, enostavno ne morem pogledati, kje so na naju z Danyjem zgrmele skale,« so dobre tri mesece po ogledu posnetka podora in hitre reševalne akcije Ireno Žener premagala čustva. Posnetke je v celoti videla prvič. Mesec dni pa se ni bila sposobna usesti v avto. Grozljivi prizori jo občasno še vedno preganjajo v mislih in sanjah.
S 24-letnim taksistom Danijelom Gušatovićem, ki je Ireno tisto usodno sobotno jutro peljal iz železniške postaje do službe, sta se poznala že prej, že večkrat se je namreč peljala z njim. “Kakor hitro sem ugotovila, da je z mano vse v redu, sem poklicala pomoč, nato pa bodrila Danyja. Sploh nisem pomislila na to, da bi šla ven iz avta. Zato sem gasilcem rekla, naj najprej rešijo njega, ki je imel zlomljeno nogo in trpel bolečine,” se spominja Irena.
Danyju, ki se je že vrnil z rehabilitacije v zdravilišču, se poškodovana noga še vedno zdravi. Še vedno je zlomljena, pojasnjuje, sklepi so še trdi, obremenim jo lahko le do 20 kilogramov: ” Hvaležen sem gasilcema, ki nista dopustila, da bi mi zdravniki odrezali nogo, da bi me lahko rešili iz avta.” Bo spet vozil taksi? “Morda, nisem še povsem prepričan. Vem pa, da znam zdaj življenje veliko bolj ceniti.”
