Vse kar je v zadnjih 100 letih v Trbovljah nastalo in nastaja, po mnenju Pozniča, v resnici temelji na uporu. »Na uporu proti revščini, proti okupatorju, proti izključljivosti, na uporu. In še kako hudiča smo ponosni nase.«
Župan je na osrednji slovesnosti poleg od občanov in komisije izbrana priznanja podelil še posebni priznanji župana. Za svoje udejstvovanje na področju turizma in socialnega življenja je prvo šlo v roke Mariji Juraja, ki jo domačini najbolj poznajo po njenih slavni kruhkih, drugo posebno priznanje pa je Poznič podelil umetnici Đejmi Hadrović, ki kot mednarodno priznana umetnica razstavlja svoja dela po vsem svetu. Zasluge za svoj uspeh pa v velikim meri pripisuje prav današnjemu županu.
Velika zasluga, da je tam, kjer je …gre prav v Trbovlje in današnjemu županu
»Da je to človek z veliko začetnico priča tudi dejstvo, da je med vojno, ko ni bil ne direktor in ne župan, pomagal mojim staršem v Bosni,« je javno, namesto svojih uspehov, izpostavila predlagatelja trboveljska umetnica. Dodala je še, da ji priznanje, ki prihaja iz takšnih rok, pomeni še več. »Bili smo amaterji, nismo imeli nobenega znanja. Pa nas je pozval, (op.a. Zoran Poznič) da smo se začeli spogledovati z umetnostjo. In to je pripeljalo tako daleč, da sem odšla na študij v Linz in sem danes kjer sem …«
@zon.si_zasavskenovice Trbovlje – občinska prireditev🤘 #trbovlje #zasavje @Neža Šabanovič Grmše @marusamo4
Zakaj so zgradili cesto od Dobovca do Trbovelj?
Častni občan je postal »kumlanc«, kot je sam kar nekajkrat v svoji zahvali poudaril, dr. Matjaž Kmecl. Slovenist, literarni zgodovinar, teoretik, pisatelj in kulturni zgodovinar, tudi politik – skratka mož mnogih talentov, kar je pokazal tudi v simpatičnem govoru na trboveljskem odru, kjer je povedal zgodbo o začetkih gradnje ceste od Dobovca proti Trbovljam.
Njegova sestra se je namreč rodila na trboveljski železniški postaji, saj je bila pot od Dobovca, preko Škofje Riže do bolnišnice predolga. To je bil dogodek, ki je Kumlance spodbudil, da so v roke vzeli lopate in začeli kopati cesto. In slovenska politika je pomagala. »Odstopili so nam 20 rabljenih lopat,« z nasmeškom, a čeprav čisto zares, še pove Kmecl. In zaključi, da po neizmernem trudu domačinov, pa je večji del ceste vendarle prevzelo neko podjetje in Dobovčane povezalo z mestom.
Tretja v družini
Marija Govejšek je letos prejemnica nagrade za nadpovprečno uspešno delo. Ta pa je v družini, kar neverjetno, že tretja generacija, ki je prejela to nagrado. Natanko pred 50 leti je bil nagrajen njen stari ata, leta kasneje oče in danes ona. Skoraj osem desetletji s svojim nesebičnim prispevkom soustvarja življenje v Trbovljah. »Vedno rada povem, da sem iz Trboul,« je odločno izpostavila v nagovoru zbranim in skromno dodala, da niti sama točno ne ve, zakaj je nagrado prejela. Predlagatelji so očitno prepoznali njeno udejstvovanje in v opisu našteli neverjetno število vsebin, ki so se zgodilo prav pod njenim okriljem.
| V letih 1923 in 1924 je bilo na novoustanovljenih precej krajevnih organizacij Orjune. V Trbovljah, kot tudi v celotnem Zasavju, orjunaši niso imeli veliko podpore, saj so bili to premogovniški kraji, kjer je bilo prevladujoče delavstvo. Čeprav trboveljska organizacija Orjune še ni pridobila nobenega člana med delavstvom, je za 1. junij 1924 napovedala slovesno razvitje prapora v Trbovljah. Šlo je za odkrito provokacijo jugoslovanskih nacionalistov, ki pa so jo tudi komunisti izkoristili za svojo propagando. (vir: RTVSLO) |
FOTO: Na predvečer spomina na boj proti Orjuni oder poln malih in velikih ustvarjalcev
