Eden najznamenitejših slovenskih arhitektov Jože Plečnik je svoj pečat pustil tudi v Litiji. Na pobudo Zveze borcev Litija, so domačini Plečniku naročili načrt za spomenik v spomin padlim borcem NOB in talcem iz Litije, Brega in Podšentjurja.
Arhitekt za svoje delo ni želel plačila, domačini so mu podarili vino
Plečnik je domačinom ponudil tri možnosti, Litijani so nato z anketo sami odločili, katerega od zarisanih spomenikov bodo postavili ter s tem izbrali tudi lokacijo s simboličnim pomenom. V ozadju namreč stoji kamniti zid, ki je ostanek tam stoječih prvotnih hiš. Te so bile uničene med vojno. Ker pa so za uresničitev zarisanih načrtov potrebovali finančna sredstva, nam je pojasnil arhitekt in poznavalec Plečnika Marko Boltin, “je Okrajni odbor Zveze borcev Litija denar zbiral z organizacijo tombole in silvestrovanja”. Kot nam je še povedal Boltin, po izročilu Plečnik za spomenik, ki se nahaja na Trgu svobode, ni zahteval plačila, a za pogoj postavil, da sam izbere kamen in klesarja. Domačini so njegov predlog sprejeli, v zahvalo pa so mu podarili sod najboljšega cvička, ki naj bi ga arhitekt bil zelo vesel.
Foto: arhiv Polone Gorenc
Pri izvedbi prenove so se morali držati predpisov
Postavitev spomenika je potekala daljnega leta 1951. In ravno zid, ki je ostanek zbombardiranih hiš, je bil po več kot 70 letih že v zelo slabem stanju, nam je povedal Vinko Praprotnik, samostojni podjetnik in vodja projekta prenove. “Zid je bil že res dotrajan. Pri prenovi smo ga spodkopali in ojačali z betonom v meter globine in 80 centimetrov širine in ga s tem stabilizirali. Vanj smo zvrtali kar 800 lukenj in vnesli posebno maso, ki je ojačala in zapolnila prazen prostor med kamni”. Pri tem so ves čas upoštevali pravila, ki veljajo pri prenovi spomenikov, ki so del kulturne dediščine. Kjer so morali kakšen kamen zidu tudi dodati, so ga iskali v okolici Litije, da je bil ta iz iste kamnine, kot preostali.
Avtor fotografij: Vinko Praprotnik
Po prenovi zidu je sledila druga faza
Dela, ki so z zimskim premorom potekala eno leto, so bila izvedena v dveh fazah. Po prvem delu, kjer so sanirali zid, so nadaljevali z ureditvijo okolice in stebrov. “Zelo sem vesel, da smo pri restavriranju stebričkov in osrednjega spomenika lahko ohranili vse originalne sestavine. Uredili smo tudi robnike, zelenico in nasadili rože. Spomenik smo na koncu očistili z naravnimi materiali, uporabljali nismo nobenih kemikalij. Vse smo morali narediti tako, kot je bilo včasih in v ponos mi je, da smo uspeli,” je razložil Praprotnik. Prestavili so tudi droge za zastave in z največjim dvigalom v Sloveniji odstranili drevesa, ki so ogrožala kulturno dediščino, kjer je v trajen spomin vklesano 95 imen in priimkov padlih borcev.
