Mineva okroglih 10 let od rudarske stavke, ki je takrat odmevala po Sloveniji. Kar 199 zaposlenih v Rudniku Trbovlje – Hrastnik je 10. marca 2014 odšlo v jamo. “Zahtevali smo osnovni nivo pravic, plače in odpravnino presežnim delavcem,” je pojasnil Anton Lisec, ki je v tistih časih organiziral stavko in predsedoval stavkovnemu odboru.
Po 80 urah dnevna svetloba
Med drugimi zahtevami stavkajočih je bilo tudi, da odločevalci preverijo možnosti prezaposlitve znotraj RTH, dokončna opredelitev lastnika rudnika o nadaljnjem delovanju družbe. Želeli so si še preveriti, kakšne so možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih po veljavnih zakonih. “Da ljudem zagotovimo tisto, kar jim pripada,” je Lisec pojasnil razloge za odločitev o stavki. “Ko smo šli v stavko, so se pa našle rešitve – za ene boljše, za ene slabše,” je poudaril organizator stavke, ki je ponosen, da je bil del te akcije. 80 ur po odhodu v jamo so rudarji zapustili rudniški rov in ugledali dnevno svetlobo, kjer so jih pričakali podporniki. Stavkovne zahteve so bile izpolnjene v meri, ki je dopuščala zaključek protesta. V upanju, da bo poslovodstvo RTH pri vodenju podjetja še naprej upoštevalo zahteve, so julija na proslavi ob rudarskem prazniku javno oznanili konec stavke.
Potek stavke na 12 panojih
V namen obeležitve obletnice bo pred Zasavskim muzejem Trbovlje do konca meseca maja, kasneje pa tudi v Hrastniku, moč videti razstavo z naslovom “Duost mamo oblub” – zadnja stavka delavcev Rudnika Trbovlje – Hrastnik. “Leto 2024 je obletnica uporov, eno izmed teh dejanj je tudi stavka delavcev Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je bila med 10. in 13. marcem 2014. Obe občini, Trbovlje in Hrastnik sta pristopili k obeležitvi te stavke z več dogodki,” je pojasnil Gregor Jerman iz muzeja, ki je gradivo za fotografsko razstavo zbiral nekaj mesecev. Poseben izziv mu je predstavljal omejen prostor. Na 12 panojih je moral namreč prikazati celoten potek stavke. “Na panojih je prikazan potek stavke ter podobe rudarjev v teh urah, preživetih pod zemljo. Dodani so tudi dokumenti, ki jih je sprejemal stavkovni odbor ter z njimi obveščal zaposlene, javnost in lastnike rudnika ter kronologija stavke. Poleg rudarjev ima poseben pano tudi civilna družba, ki se je organizirala spontano in pripomogla k temu, da se je glas o stavki razširil po Sloveniji,” je še dodal Jerman. Rudarje so pred jamo namreč glasno podpirali njihovi svojci, društva, rudarska godba, kulturniki, lokalni politiki in drugi.
“Nikoli ne bom pozabil sodelavcev, ki so bili z menoj. In civilne družbe, ki nas je res podprla. Brez njih ne bi bil tako velik odmev,” je zaključil Lisec.
