Deželak: Glava prepriča telo, da zmore

Trboveljčan, ki je že vse svoje življenje tesno povezan s športom, se je v avgustu udeležil vzdržljivostne preizkušnje v sosednji Avstriji. Na dvojnem ultra triatlonu je dosegel zavidanja vreden rezultat, saj je s tremi športnimi panogami v skupni razdalji 452 kilometrov opravil v 25 urah in 39 minutah.

Zaokroženo bi seveda bilo najlažje napisati, da je premagal t.i. dvojnega Ironmana v slabih 26 urah, in kljub temu, da je dosežen čas pri končnem rezultatu seveda pomemben, je največjega pomena dejstvo, da izredno dolgo tekmo udeleženec sploh izpelje od starta pa do cilja, poudari Iztok Deželak.

Ni mačji kašelj odplavati 7,6 kilometrov, nato 360 kilometrov prevoziti na kolesu in nazadnje še 84 kilometrov odteči. “Pri takih naporih je zelo pomembna glava, saj je tista, ki prepriča telo, da zmore. Prioriteta je zelo, zelo stabilna in močna psiha,” opisuje športnik, ki preizkuša meje lastne vzdržljivosti.

Podpore ne manjka

Tudi oče je športnik in ravno sredi avgusta je pri svojih 66 letih uspešno opravil s polovičnim Ironmanom. Oba, Iztokov oče in mama, sta ga vedno usmerjala v šport in prav njima dolguje zahvalo, da dela, kar dela, saj sta mu dala dobre osnove in mu nenehno nudila pomoč, na katero se lahko zanese še danes. Tudi vsa preostala družina, vključno z njegovim sinom, ki že kaže odkrito ljubezen do košarke, živi v tesni povezavi s športom, prav tako je rekreativno aktiven tudi ves njegov prijateljski krog.

Ob njegovem osebnem udejstvovanju v teku na dolge proge skupaj s plavanjem in kolesarjenjem hvaležno izpostavi vse, ki ga z opremo in donatorstvom podpirajo. Samo sprotno treniranje kot tudi udeležba na triatlonih namreč potegnejo za seboj kar nekaj stroškov.

Ne ustavi se, dokler ni na cilju

Iztok Deželak pove, da ima zaenkrat srečo, da poškodbam ni izpostavljen, četudi v preteklosti, ko sta bila motocross in bordanje intenzivneje na njegovem urniku, pogosto temu ni bilo tako in so se zdravstvene nevšečnosti pogosto pripetile – kar pa je glede na hitrosti pri obeh športih tudi razumljivo. Sicer sta mu oba, tako bencinski kot zimski šport še vedno ljuba, saj z veseljem tudi dandanes premaguje kilometre z motorjem in čas, ki za treninge triatlona ni optimalen, pozimi v obširni meri izkoristi za deskanje po belih strminah. Obče znano je, kako je ukvarjanje s športom zdravo in blagodejno, “a naše telo, resnici na ljubo, ni narejeno za takšne ekstremne napore,” priznava. Vendar prav to mu predstavlja izziv: Zelo močna želja ga vodi naprej, vse dokler se na cilju ne ustavi in na ta način preizkuša, do kje lahko kot športnik gre. Motivira ga močna želja po cilju, kajti s prečkanjem le-te običajno prestavi mejo svoje sposobnosti in kljub enormnim dolžinam ga doslej še nobena razdalja ni uspela zaustaviti.

Pogled v najtežje preizkušnje

Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli, pri športih, ki zahtevajo izjemen napor in železno voljo, pa je običajno, da najtežji ostane najbolj zapisan v spomin. Trboveljčan ob tem pove, da je dolžinsko bil najbolj zahteven nedavni dvojni ultra triatlon v Avstriji, na katerem je le šest mest zaostal za najhitrejšim, na splošno pa je bil zaradi okoliščin posebej zahteven Ultra Balaton (2015), na katerem je opravil s kar 221 kilometri enoetapnega teka, kar je že samo po sebi – brez oziranja na uvrstitev – uspeh, vreden priklona. “Bile pa so na Madžarskem res težke razmere, močno je pripekalo, dnevne temperature so bile v povprečju okrog 35 stopinj Celzija in nočne 28, ob tem pa je tek potekal le po asfaltni podlagi, ki velja za nehvaležno podlago.”

Iztok svoje ljubezni do športa ne tišči strogo pri sebi. Že deset let namreč vodi Športno društvo Sportiva, v okviru katerega nudi rekreativne vadbe skupinam. In z ozirom na to, da načrtuje tudi v prihodnosti še naprej preizkušati meje lastne telesne in psihične zmogljivosti, bomo o Deželaku ter njegovih uspehih zagotovo še slišali in tudi pisali.