Da si najstniki še vedno želijo otipljivih inženirskih izzivov, so pred kratkim dokazali v zasavskem muzeju Lesarius. V času, ko virtualni svet vse bolj prevzema pozornost odraščajočih generacij, so skozi prakso razvijali kompetence, ki bodo v prihodnosti še kako pomembne. Mladim so ponudili prostor, kjer so se lahko od pretirane rabe zaslonov in pomanjkanja praktičnih veščin umaknili v drug svet. Svet rokodelstva, podjetništva, robotike in kreativnega razmišljanja.
Kar potrjuje znanost, so dokazali tudi v zasavskem 7-čutnem muzeju Lesarius (KLIK). Za razvoj možganov je ključno ročno delo. Najstniki iz območja Srca Slovenije so imeli v Lesariusu skozi inovativni pristop možnost zavihteti tradicionalna ročna orodja za obdelavo lesa. Dleta, obliči, žage in vrtalniki so se znašli v središču njihove pozornosti in jih popeljali v dimenzijo lesa in oblikovanja. “Spoznavali so teksture različnih slovenskih drevesnih vrst ter z lastnimi rokami izdelovali uporabne izdelke, tudi akustični ojačevalnik zvoka,” so nam povedali v Lesariusu.
Mit o učenju, ki ne drži
| V raziskovanje tehnoloških, fizikalnih in naravnih zakonitosti se je podalo več kot 60 mladih, starih med 12 in 18 leti. Ti so se namreč vključili v projekt 18 vodenih delavnic. Praktična izkustva so za mlade pripravili Muzej Lesarius iz Velike Preske pri Polšniku, Zavod 1-2-3 iz Motnika in Zadruga KIKštarter iz Kamnika. Partnerji so pri tem ob podpori Razvojnega centra Srca Slovenije iz Litije, ki kot vodilni partner zastopa LAS Srce Slovenije, sodelovali preko projekta Kreativa in tehnika za mlade (KreTeh). |
In če so se v 7-čutnem Lesariusu naučili potrpežljivosti in spretnostnega “Design Thinkinga”, varnega rokovanja z orodji, branja načrtov, medsebojnega sodelovanja in trajnostnega odnosa do narave, so pri Zavodu 1-2-3 v naučeno dodali komponento pametne avtomatizacije. Sestavljali in oživljali so robote. Preko programiranja sistemov so tako pilili svojo digitalno pismenost in algoritmično logiko. Za razvijanje podjetniške miselnosti in spoznavanje sodobne strojne tehnologije kot je 3D tisk so poskrbeli mentorji KIKštarterja. Mladi so se pri njih naučili, kako lastne zamisli prostorsko zmodelirati, natisniti in uporabiti v praksi.
Skupaj pa so dokazali, da mit o uspešnem učenju za knjigami ne drži. Kot so nam v Lesariusu pojasnili, je na zaključnem dogodku projekta priznana nevroznanstvenica doc. dr. Tina Bregant predala jasno sporočilo. Da otroku ni potrebno delati, temveč se le učiti – ne drži. “Naj otrok samo dela,” je dodala. In pojasnila, da se možganske strukture mladostnikov najintenzivneje razvijajo in povezujejo preko fine motorike, ročnega ustvarjanja in reševanja tehničnih izzivov v fizičnem svetu.
Napovedujejo nove delavnice
Kot je znanstvenica še povedala, programi KreTeh krepijo celovite osebnosti, zato bi morali postati del obveznega šolskega kurikuluma. Prav šole pa zdaj partnerji projekta vabijo k sodelovanju. “Vabimo osnovne in srednje šole, izobraževalne ustanove, mladinske centre ter društva, ki delajo z mladimi, k sodelovanju in izvedbi izkustvenih delavnic v prihajajočem šolskem letu,” so pozvali v Lesariusu.
Preko projekta KreTeh, v katerem so dokazali, da lahko z močnimi lokalnimi partnerstvi ustvarijo okolje, kjer mlade učijo skozi prakso, so izdali tudi e-brošuro z izzivi in pedagoškimi pristopi. Gre za praktičen vodnik za vse, ki želijo mladim približati ustvarjanje, tehniko, podjetnost in raziskovanje skozi konkretne izzive. “Najpomembnejši del ni popoln končni izdelek, temveč proces. Kako mladi razmišljajo, kako načrtujejo, kako sodelujejo, kako rešujejo težave in kako se odzovejo, ko nekaj ne deluje v prvem poskusu. Vsak izziv je lahko začetek nove zgodbe. Lahko postane učna ura, delavnica, projektni dan, družinska aktivnost ali prva podjetniška zamisel.”
Avtorici fotografij: Špela Pavlič Kos in Eva Žurbi
Projekt Kreativa in tehnika za mlade sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 preko LAS Srce Slovenije.
