Če je že kazalo, da bi se morda po nedeljskem občnem zboru Društva dolskih planincev uspeli planinci in oskrbnica Planinskega doma v Gorah dogovoriti, je danes spet završalo.
Medtem, ko predsednik PD Dol pri Hrastniku Vid Jerič ves čas ponavlja, da do sedaj sporov niso imeli in da je problem nastal, ko Branka Jovičič ni hotela podpisati dopisa, ki ga je Jerič prinesel. V dopisu naj bi »priznala« kršitve pogodbe, češ da prostor planinskega doma oddaja v najem in pristala na višjo najemnino. A, najema ni, nam pove najprej Jovičičeva, nato še varuška, recimo ji Tanja, ki je v planinskem domu vsak dan zadnja dva tedna prihajala z otroki, ki jih je imela v varstvu. »Igrali smo se v spodnjih prostorih doma in pri Branki pojedli kosilo ali malico. Se odpravili tudi na igrišče, proti cerkvi in še kam.«
“Se vidimo na policiji in sodišču”
In medtem, ko nam Jerič v telefonskem pogovoru zagotovi, da ga otroci nikakor ne motijo in da lahko prostor uporabljajo celo zastonj, le če bo oskrbnica prevzela odgovornost, pa se na drugi strani ugrizne za jezik. Ko ga med našim obiskom v Gorah pokliče Tanja in prosi, ali lahko otroci še vedno prihajajo v kočo ji ta brez obrazložitve zagrozi z organi pregona. »Se vidimo na policiji in sodišču« besno zabrusi.
Morala bi prositi za dovoljenje za najem, ki ga sploh ni bilo
Planinci so vztrajali, da mora oskrbnica prositi za dovoljenje, če oddaja prostor v najem. Ne glede na to, da sta obe vpleteni pojasnili da se prostor ne oddaja v najem. Da ga otroci obiskujejo in kadar pridejo v Gorah jedo ali kosilo, malico ali kakšen posladek. Pa je obrazložitev naletela na gluha ušesa in zato bo Planinski dom v Gorah konec junija ostal brez trenutne oskrbnice, otroci pa se bodo že jutri poslovili od lepe lokacije v naravi.
»Pretresena sem, da koga zmotijo otroci. Malčka sem vsake toliko pripeljala v varstvo, v resnici bolj na druženje in v Gorah je resnično užival. Ne morem verjeti, da je prišel gospod celo do otrok in se pred njimi jezil na Tanjo.« pripoveduje mamica enega izmed malčkov, ki so prihajali na igralne urice.
In čeprav Jerič pravi, da do sedaj težav ni bilo, Jovičičeva na drugi strani pa, da je zadnje dejanje le izbilo sodu dno. Da se planinci niso držali pogodbe, v kateri bi morali vsako leto kupiti 1000 litrov kurilnega olja, skrbeti za rože v okolici doma in še kaj drugega, Jerič zavrača. Češ, da se za leta nazaj ne spomni in bi bilo mogoče, zadnji dve leti pa tega niso dali v pogodbo. Planinci kritiko, da so jih motili kakšni gostje, zavračajo.
Da je Jovičičeva vlagala v dom, planinci priznajo, ampak tudi, da jih je vedno postavila pred dejstvo. “Mi smo društvo in ne moremo naložbe iz danes na jutri. In popolnoma zanikamo, da bi ji kdaj prepovedali kakšno dejavnost, čeprav ni bila v skladu s planinstvom.”
Rada bi ostala v Gorah, ampak če se dom ne razvija, tam nima kaj početi
Po besedah Jeriča se še lahko pogovorijo in najdejo rešitev. Ali ima to sploh smisel pa se sprašuje Jovičičeva, ki predsedniku očita nesposobnost in možnosti, da nadaljujejo nikakor ne vidi, dokler bo prvi mož planincev prav Jerič. Da si želi ostati v Gorah, ne skriva, ampak »dom se mora razvijati in živeti. Sicer nimam tukaj kaj početi« še s cmokom v grlu zaključi oskrbnica, ki ji je hudo za domačine, za obiskovalce in za vse tiste, ki so ji zaupali in prihajali v Gore, tudi zaradi nje.
