08. 06. 2026

Devet rudarjev je 9. marca 1953 darovalo kri. V Zagorju je takrat potekala prva terenska krvodajalska akcija Rdečega križa Slovenije v zgodovini, nam je povedal strokovni sodelavec za krvodajalstvo Boštjan Novak. V naslednjih dneh je po podatkih, ki jih ima, v Zagorju kri darovalo več sto rudarjev. “Največje solidarnostno gibanje je vedno bilo med rudarji. To je bila res povezana skupnost.”

Zgoraj zapisani datum je torej za ekipo transfuzijske službe pomenil prvi odhod na teren. Od takrat naprej po besedah Novaka Rdeči križ organizira krvodajalske akcije za potrebe zdravstva po celi Sloveniji. Na leto jih organizirajo preko 400.

Zdravstvo se je razvijalo, potreba po krvi vse večja

Da se bo po terenski akciji v Zagorju začelo zares, so organizatorji vedeli že takrat. “Zdravstvo se je razvijalo, potrebe po krvi pa so se po vojni povečevale. Družba je bila naklonjena tovarištvu, solidarizmu in tako je še danes,” je poudaril Novak. V zadnjih 73 letih je bilo po oceni organizatorjev odpovedanih le okoli 16 krvodajalskih akcij – ostale so bile izpeljane uspešno.

Boštjan Novak

Za vsemi temi pa resnične zgodbe oseb, ki jim je darovana kri rešila življenje. “Od mladeniča, ki je padel s strehe, mamice ob komplikacijah pri porodu, bolniki ob presaditvah organov, nujna medicinska pomoč.” Hkrati pa iz krvi slovenskih darovalcev izdelujejo tudi zdravilo za rakava obolenja. “Junaki tretjega nadstropja – otroci, ki se v pediatrični kliniki borijo z rakom, ne bi preživeli brez krvodajalcev.” Zaradi vseh teh zgodb je pomembno, da se dobri ljudje odzovejo na akcijo in so tako del srečnega konca, je poudaril Novak. Takšnih zgodb pozna veliko. “Nekatere so tako ganljive, da ob njih jokamo vsi prisotni. Darovanje je res zelo pomembna in lepa gesta.” Zaloga krvi se po njegovih besedah obnavlja dnevno. V zdravstvu vrečke s krvjo potrebujejo vsak dan, prav tako darovalce.

ZGODBA: “Živa sem. To je to.”

Brez izzivov ne gre

Kot pravi Novak, je krvodajalstvo že od nekdaj uspešno, če je prepoznano v lokalnem okolju. Zato jim podpora lokalne družbe, izpostav Rdečega križa ter delodajalcev, ki zaposlenim omogočajo odhod na krvodajalske akcije, veliko pomeni. “Oskrba s krvjo v Sloveniji temelji na odzivu. Če tega ni, imamo krizo.” Tedensko bi za potrebe zdravstva – pri operacijah, rojstvih, za zdravljenja potrebovali najmanj 1.700 krvodajalcev na teden. Kri lahko daruje vsak zdrav posameznik, star med 18 in 64 let. In kdor ni pripravljen darovati kri za druge, jo lahko zase. Novak namreč omeni, da darovanje na telo vpliva blagodejno, saj pospeši ponovno tvorjenje krvnih celic. Poleg tega pa, kot mu včasih povedo darovalci, “tako dobimo brezplačen zdravstveni pregled”. Kri namreč pred uporabo pregledajo v laboratoriju in darovalcu v primeru sprememb, to tudi sporočijo.

Ker pa se starost prebivalstva v Sloveniji viša, so se pri Rdečem križu že zdaj vprašali, kaj bo prinesla prihodnost. Krvodajalske akcije so začeli promovirati na srednjih šolah in naleteli na lep odziv polnoletnih dijakov. “Tudi v Zasavju, kjer vsako leto zabeležimo nekaj novih darovalcev.” V Zagorju so jih lani zabeležili 99, v Litiji 74, Trbovljah 43, v Hrastniku pa 23. “Zdaj bi nam veliko pomenilo še, da bi se ti vsako leto tudi vrnili na odvzeme.” Lani je skupaj kri darovalo 2.827 Zasavcev.

Boštjan Novak

Danes, sedem desetletij po prvi, v Zagorju potekajo dvodnevne krvodajalske akcije v razmaku štirih mesecev. Ta se je v delavskem domu začela ravno danes in bo aktualna še jutri dopoldne. Zainteresirani se lahko za termin naročijo na telefonskih številkah 030 716 796, 051 671 147 ter 051 389 270. Hrastnik bo krvodajalce gostil 18. junija v Osnovni šoli Narodnega heroja Rajka, Litija pa 29. julija v Osnovni šoli Gradec. Telefonske številke za naročanje so iste. Sicer pa redno vsak teden darovanje krvi ob petkih poteka v trboveljski bolnišnici.

Sorodni članek:

Krvodajalec Tone je postal vitez: “Danes se počutim, da bi lahko poletel”