ponedeljek, 20. aprila 2026
ponedeljek, 20. aprila 2026
Home » Archives for 17. 11. 2025
Daily Archives

17. 11. 2025

Zasavci bodo poleg prevoza jutri dobili še zajtrk
AktualnoHrastnikLitijaTrbovljeZagorje

Zasavci bodo poleg prevoza jutri dobili še zajtrk

| admin
Avtor: admin

Jutri, 18. novembra, bodo potniki na vlaku, ki se bo iz Zidanega Mosta čez Zasavje podal proti Ljubljani ob 7. uri, poleg prevoza deležni tudi zajtrka. Čebelarji, kmetje in njihovi svetovalci ter mladi iz podeželja bodo v sklopu Tedna slovenske hrane na vlaku delili jabolka in med.

Dan slovenske hrane od leta 2012 obeležujemo vsak tretji petek v novembru, je vlada RS zapisala na svoji spletni strani. Decembra 2023 je ta sprejela sklep, da se podaljša v cel teden. Njegov namen pa spodbujanje naročanja, nakupovanja in uživanja slovenske, lokalno pridelane hrane in promovirati slovenske tradicionalne jedi. Ter tudi spodbuditi zdrav način prehranjevanja.

 

Slovenski zajtrk v šolah

V teden so se sodelujoči podali z različnimi aktivnostmi, med katerimi je tudi omenjeno deljenje zajtrka na vlaku. V petek pa bodo tradicionalnega zajtrka, kot je običaj zadnjih let, deležni tudi otroci v vrtcih in šolah. Po podatkih Statističnega urada RS so lani po državi razdelili več kot 278.000 obrokov, ki so sestavljeni iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka oziroma drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja.

Sorodni članek:

Zdrav zajtrk z županjo

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Barbara Berglez Tovornik - nova predsednica OZRK Hrastnik z veliko vizijo in nenavadnim hobijem
AktualnoHrastnik

Barbara Berglez Tovornik – nova predsednica OZRK Hrastnik z veliko vizijo in nenavadnim hobijem

| admin
Avtor: admin

V Hrastniku je delo nastopila nova predsednica Območnega združenja Rdečega križa Hrastnik, Barbara Berglez Tovornik. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica, ki že petnajst let dela na področju sociale. Zaposlena je na Centru za socialno delo Hrastnik – trenutno kot pomočnica vodje. V Zasavje jo je pripeljala prva zaposlitev – najprej na Občini Trbovlje, nato v Splošni bolnišnici Trbovlje.

V mladih letih je doživela hudo življenjsko preizkušnjo, ki jo je močno zaznamovala – tako zasebno kot poklicno. Zaradi bolezni o kateri javno noče govoriti, se je njeno življenje ustavilo. Pot okrevanja je bila dolga in zahtevna.

»Takrat je bila pomoč drugih ključna, da sem danes tukaj, kjer sem – da sem ostala dejavna, ne le poklicno, ampak tudi življenjsko. Tisto obdobje je bilo prelomnica in eden od razlogov, da sem se podala na področje sociale,« pove o tem, kako jo je pot iz pravnih vod popeljala v delo s socialno šibkejšimi.

»Ko sem prišla v Hrastnik, so me sprva sprejeli malo zadržano, saj se je po govoru hitro videlo, da nisem domačinka,« se nasmehne. A je s podporo sodelavcev CSD in drugih organizacij, s katerimi tesno sodelujejo, je kmalu našla stik z občani.

Poleg dela ji največ pomeni družina. Njena 20-letna hči že stopa po maminih stopinjah. Ob tem, da študira predšolsko vzgojo, sodeluje tudi kot vzgojiteljica na Debelem Rtiču. »Očitno se ta želja pomagati kar prenaša naprej,« pove s toplim nasmehom.

Manj znano je, da je Barbara Berglez Tovornik tudi lovka – izhaja iz lovske družine in pravi, da ji je to bilo nekako dano. V zadnjem času je ta hobi postavila nekoliko na stran, saj ima veliko drugih obveznosti.

Transparentnost in sodelovanje

Berglez Tovornik je vodenje Rdečega križa prevzela z jasnim ciljem – delovati pregledno, povezovalno in s poudarkom na človeku. “Včasih je težko razmejiti, ali delam v okviru CSD ali OZRK, ker se to zelo prepleta. Po drugi strani pa je to velika prednost, saj lahko povežemo več organizacij, društev in zavodov za en namen. Vsekakor se bom strogo držala tega, da kot predsednica nisem strokovni vodja RK – to je Vesna Špeglič – tako da te zadeve bodo ločene.” pove.

Kot predsednica si želi ohraniti sodelovanje z drugimi lokalnimi organizacijami – CSD, Karitasom, zdravstvenim domom, gasilci in društvi upokojencev. Cilj je, da pomoč hitro doseže tiste, ki jo potrebujejo, obenem pa se pomoči ne podvajajo.

Kot enega pomembnejših načrtov v mandatu izpostavlja ustanovitev krajevnih organizacij Rdečega križa (KORK). Njihov namen bo hitrejše prepoznavanje tistih, ki potrebujejo pomoč, pa sami zanjo ne zaprosijo.

Izzivi in priložnosti OZRK

OZRK Hrastnik ima trenutno 344 članov, med njimi 175 krvodajalcev in približno deset aktivnih prostovoljcev. Ti so lani opravili skoraj 3600 ur prostovoljnega dela, kar jasno kaže, koliko truda posamezniki vložijo v pomoč skupnosti.

»Največji izziv je pomanjkanje prostovoljcev, zato bomo letos posebno pozornost namenili pridobivanju novih – tako mladih kot starejših,« pove predsednica.

Organizacija se trenutno sooča tudi s selitvijo v začasne prostore, a delo poteka nemoteno. Prostovoljci vsakodnevno razdeljujejo viške hrane, pripravljajo pakete pomoči in zbirajo oblačila, ki so namenjena vsem, ne le materialno ogroženim.

Sočutje, ki povezuje generacije

Barbara Berglez Tovornik vidi prihodnost Rdečega križa Hrastnik v povezovanju generacij in krepitvi sočutja. Posebno pozornost želi nameniti delu z mladimi – s krožki v šolah in delavnicami prve pomoči.

»Ko starejši prejme pomoč od mladega prostovoljca, se mu nariše čisto drugačen nasmeh na obraz.« pove.

Verjame, da uspeh organizacije temelji na sodelovanju: »Rdeči križ sam ne more ničesar. Brez povezanosti ni mogoče nič narediti. A ko sodelujemo, lahko dosežemo marsikaj.«

Vodenje bo prevzela nova predsednica

0 comments 9 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Po letih obljubljanj želi zdravnik jasne odgovore
AktualnoZagorje

Po letih obljubljanj želi zdravnik jasne odgovore

| admin
Avtor: admin

No, v resnici je koncesionar v Zdravstvenem domu (ZD) Zagorje v vmesnem času del čakalnice preuredil v ambulantni prostor. Ko govorimo o vmesnem času, to pomeni v zadnjih 6 letih, ko je na občini prvič predstavil problem pomanjkanja prostora. “Ni mi bilo dano, ampak sem v bistvu nadgradil vrednost zdravstvenega doma z novim prostorom,” je pojasnil Franc Novak. Že od leta 2019 se namreč bori za širitev svoje ambulante, v kateri kot koncesionar pokriva področje splošne medicine.

Franc Novak, zdravnik splošne medicine in častni občan Zagorja

“Že v času direktorstva Saše Bajda sva skupaj opravila pogovor pri županu, mu predstavila problem ter spodbujala k načrtovanju rešitev prostorske stiske ZD Zagorje.” Takrat naj bi občina celo začela s pripravo načrta za rešitev situacije. “Žal se je nato pojavil Covid, ki je močno upočasnil dogajanje. Sicer meni ni jasno, zakaj. Projekt je bil po tem zaradi meni neznanih razlogov preklican.” Pomanjkanje prostora za ambulante v zagorskem ZD tako ostaja.

Vmes se je, kot pravi Novak, s problemom obrnil tudi na trenutno vodstvo in dobil odgovor, da bodo razmislili o možnih rešitvah, saj da ambulante tudi sami potrebujejo. “Trenutno v zdravstvenem domu preurejajo kup prostorov. O tem nisem informiran in ne vem, ali imam pravico vedeti,” se sprašuje zdravnik. A kot koncesionar, ki ima opredeljenih pacientov za 2 ambulanti, meni, da bi mu dodaten prostor vsaj malček pripadal. Na odbor za zdravstvo in socialne zadeve je zato pred kratkim poslal pismo, v katerem izpostavlja težave in poziva k jasnemu odgovoru, ali lahko pričakuje novo ambulanto.

Načrtovanje že poteka

Po prejetem pismu je odbor opravil pogovor z zagorskim županom Matjažem Švaganom, direktorjem zagorskega ZD Alešem Šabedrom in Francem Novakom. “Sprejeli smo dva sklepa. Da se skupaj dogovorimo o možni rešitvi za ambulanto dr. Novaka. To smo našli, zdaj pa so na vrsti projektanti, statiki in zdravstveni dom. Upam, da bodo našli ustrezno rešitev za ambulanto dr. Novaka,” je pojasnil župan. Da bo znotraj ZD prišlo še do drugih sprememb, je še dodal. Preuredili naj bi laboratorij in odkupili še kakšen objekt, v katerega bi lahko širili zdravstvene storitve. Pogovori za odkupe naj bi že potekali, a zaenkrat Švagan še ne želi povedati, katerih.

Matjaž Švagan, župan občine Zagorje

Franc Novak je lani postal častni občan Zagorja:

“Po 43 letih me je še vedno strah dežurat, ker nikoli ne vem, kaj me čaka”

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Naslednje leto naj bi nov urgentni center že stal
AktualnoLitija

Naslednje leto naj bi nov urgentni center že stal

| admin
Avtor: admin

Temeljni kamen za nov Satelitski urgentni center (SUC) Litija že stoji. Prejšnji teden so ga slavnostno “odkrili” direktor Zdravstvenega doma (ZD) Litija, ministrica za zdravje in župana obeh občin, v katerih ustanova deluje. Da je dan postal nov mejnik v več kot 70 letni zgodovini zdravstva v okolici, je ob tem povedal direktor Mario Bjelčević. “Ne polagamo le temeljnega kamna, temveč simbolno polagamo skupno zavezo, da prehajamo od obljub k dejanjem,” je poudaril.

Gradili naj bi eno leto

Preko javnega razpisa so v začetku novembra izbrali podjetje, ki je zadolženo za gradnjo novega objekta. Tega se bodo lotili lokalni gradbinci – Trgograd. Rok za postavitev prizidka, v katerem bo poleg urgentnega centra zagotovljen tudi prostor za širitev zdravstvenega doma, pa – eno leto. “Verjamem, da bomo s to posodobitvijo nudili hitrejšo, kakovostno zdravstveno oskrbo ter dodatne diagnostične in terapevtske možnosti. In to ne le za občane in občanke Litije, ampak tudi za prebivalce širše regije,” je povedal direktor. V novih prostorih naj bi ob odprtju 24 ur na dan nudili diagnostiko z laboratorijskimi storitvami, ki bi bila po podatkih Bjelčevića zelo podobna tistim v dnevnem času. Poleg tega pa tudi rentgensko slikanje, ultrazvočno diagnostiko in daljše opazovanje pacientov. “Na ta način bo mogoče zmanjšati napotitev v druge urgentne centre.”

Mario Bjelčević, direktor ZD Litija

Kot je direktor še poudaril, je lega litijskega ZD zaradi velikega območja, ki ga pokriva, in dolgega dostopnega časa do bolnikov zelo specifična. ZD Litija namreč deluje v dveh občinah – Litiji in Šmartnem pri Litiji. Zaradi navedenega naj bi o novem sodobnem centru nujne medicinske pomoči začeli razmišljati že pred leti in v 2021 pridobili prvo gradbeno dovoljenje. “Že leta nazaj nas je vodila misel, da je potrebna nujna nadgradnja tega področja. Naše območje na zahodu meji na občino Ljubljana, na vzhodu pa na Sevnico. Marsikdo si to težko predstavlja. Temeljni kamen pomeni, da bo projekt tudi dokončan ter da bodo zaposleni v ZD s tem dobili boljše pogoje za delo in bolj kvalitetno obravnavo za paciente,” je poudaril litijski župan Franci Rokavec.

Eden prvih v Sloveniji

25 milijonov evrov je vlada namenila za gradnjo mreže 15 satelitskih urgentnih centrov po Sloveniji. Med temi pa je litijski center med prvimi, katerih gradnja se je že pričela. Državni sekretar pri zdravstvenem ministrstvu Denis Kordež je pojasnil, da bo ministrstvo prizidek sofinanciralo v višini dobrih 2,5 milijona evrov. Milijon in pol bodo primaknili za SUC, še slab milijon pa za dodatno nadstropje, kjer bo deloval zdravstveni dom, ki bo tako lahko svoje storitve še razširil (KLIK). Celotna investicija naj bi po informacijah Rokavca stala okoli 4,7 milijona evrov. Preostalo naj bi pokrili občini Litija in Šmartno pri Litiji ter ZD Litija.

Denis Kordež in Valentina Prevolnik Rupel, Ministrstvo za zdravje

Kadrov v zdravstvu primanjkuje, v Litiji potrebujejo še tri zdravnike

Da je gradnja satelitskih urgentnih centrov prioriteta, je ob dogodku povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki je prav tako obiskala Litijo. “Z njimi želimo razbremeniti že obstoječe urgentne centre in omogočiti dostop do nujnih zdravstvenih storitev vsem prebivalcem.”

In glede na to, da se marsikateri zdravstveni dom v Sloveniji bori s pomanjkanjem kadrov, je Bjelčević poudaril, da jim za dopolnitev zasedbe, ki bi delovala v SUC-u, manjkajo še trije specialisti urgentne medicine. Te nameravajo zaposliti v naslednjih mesecih. “Tako bomo zagotovili popolno kadrovsko zasedbo satelitskega urgentnega centra, ki bo sestavljena iz 6 zdravnikov.” Diplomiranih medicinskih sester in reševalcev, kot pravi, imajo zaposlenih že dovolj, da bo naslednje leto center lahko začel nemoteno delovati.

Ob ZD Litija je eno od parkirišč že zaprto:

Satelitski urgentni center: Zdaj se gradnja lahko začne

0 comments 5 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Nekaterim se bo izplačalo, spet drugim ne
AktualnoHrastnik

Nekaterim se bo izplačalo, spet drugim ne

| admin
Avtor: admin

V veljavo bosta kmalu stopili še dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. Denarni prejemek in dolgotrajna oskrba v instituciji se bosta postavili ob bok pravicam do oskrbe na domu, e-oskrbe in za oskrbovanca družinskega člana, ki se že izvajajo. “Ob tem se marsikomu utrne več vprašanj,” je povedal direktor hrastniškega doma za starejše občane Borut Vidmar in skušal pojasniti najpogostejše dileme.

Se bo izplačalo preiti na nov sistem?

Dom starejših občanov (DSO) Hrastnik je že uvrščen v register inštitucij za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu. S prvim decembrom bo prav tako zavod, ki bo opravljal dolgotrajno oskrbo v instituciji. Ta bo, kot smo že napisali, takrat prvič stopila v veljavo. “Ob tem se ljudem poraja več vprašanj kot odgovorov,” nam je povedal Vidmar. Najpogostejši pa, ali se jim bo izplačalo.

Borut Vidmar, direktor DSO Hrastnik

“To je odvisno od več dejavnikov. Trenutno je nemogoče reči, da bodo z novim sistemom na boljšem vsi. Enim se bo izplačalo bolj, drugim manj. Vsekakor svetujemo, da najprej oddajo vlogo za pravice iz dolgotrajne oskrbe in nato z odločbo pridejo do nas, kjer bomo naredili osebni načrt.” Pravice namreč ne bodo avtomatsko začele veljati z decembrom, zanje bo potrebno oddati vlogo. To lahko storijo na centrih za socialno delo, vstopni točki v Zagorju (več o točki, kjer so na voljo vse informacije, TUKAJ) ali jo pošljejo po elektronski pošti na dolgotrajna.csdzasav@gov.si.

  1. december – novo obračunavanje za upravičence

Torej, če se vrnemo k finančnemu vidiku. “Predvsem to pomeni, da bodo z decembrom stanovalcem, ki bodo prejeli odločbo, zaračunane le storitve namestitve. Vse ostale pa bo plačeval Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. To pa pomeni, da bodo s tem računi za stanovalce zaznavno nižji.” Vseeno pa obstaja še ena dilema. Na odločbi, ki jo bodo stanovalci prejemali, bo zabeleženo, katere storitve jim pripadajo in v kolikšnem obsegu. Kar pomeni, da bi morali strošek presežke le-teh, če bi do tega prišlo, poravnati sami. Zato pa, je večkrat poudaril Vidmar, “je pomembno, da z vsakim naredimo osebni načrt”. Kljub temu pa prejeta odločba še ne pomeni, da bo upravičenec že v novem sistemu. S tem se bo namreč moral še dodatno strinjati, zato z oddano vlogo še nihče ne bo na boljšem ali slabšem.

V hrastniškem domu so po trenutno veljavnih predpisih in cenikih naredili celo primerjalna zneska mesečnega stroška doma po starem in novem sistemu, torej po Zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Strošek stanovalca po 1. decembru 2025

Po trenutnem sistemu (evro)Po uveljavitvi pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji (evro)
1.115,90781,94

Vir: DSO Hrastnik

Izračuni temeljijo na približnem strošku, ki so ga izračunali v DSO Hrastnik. Pri tem so poudarili, da naj strošek po novi oskrbi ne bi bil višji od navedenega. Znesek po trenutno veljavnem sistemu pa se razlikuje glede na storitve, ki jih v domu prejema stanovalec.

Trenutno v Hrastniku še niso prejeli vloge za oskrbo na domu

Odgovore na vloge za dolgotrajno oskrbo vlagatelji že prejemajo. “K nam zaenkrat še ni prišel nihče s takšno odločbo,” je povedal Vidmar. V Hrastniku vodijo le enega oskrbovalca družinskega člana, nad katerim bodo po zakonu izvajali nadzor.

Sorodni članek:

Decembra še nove storitve dolgotrajne oskrbe

0 comments 1 ogledov
FacebookCopy LinkEmail