V uredništvo smo prejeli obvestilo Občine Zagorje ob Savi: “Zaradi zelo slabe vremenske napovedi smo primorani odpovedati koncerte Jelene Rozge, Mirana Rudana in ansambla Unikat v sklopu Zagorske noči, ki je bila načrtovana za 2. avgust. Koncerti na petkovi Noči pred nočjo (1. 8. 2025) ostajajo na sporedu.”
“Če je nujno, je pač nujno,” je rekla Anica, ko se je v ponedeljek odpravljala na upravno enoto, kjer je morala urediti nekaj dokumentov. Sicer se je na pot odpravila z odporom, saj je vedela, da jo čaka kar nekaj vožnje po zasavskih cestah, iskanje parkirišča, čakanje v vrsti. A je na koncu doživela prijetno presenečenje – ceste so bile prazne, parkirišč več kot dovolj, čakanja pred pisarno ni bilo. “Najprej sem bila kar malo šokirana, potem pa sem se spomnila, da je čas dopustov. Gneče ni bilo niti v trgovini in na poti domov, po ulicah pa polno življenja in smeha otrok, ki uživajo v poletnih počitnicah.”
V času, ko številna podjetja iščejo svojo identiteto na globalnem trgu, v Štorah že dobro vedo, kdo so in kam gredo. Podjetje Štore Steel, eno vodilnih imen v evropski jeklarski industriji, svojo moč gradi na dolgoletni tradiciji, inovacijah in predvsem – ljudeh. Zaposleni so tukaj veliko več kot le člen v verigi proizvodnje – so ključni del vizije podjetja, ki stavi na kakovost, razvoj in partnerski odnos, tako znotraj kolektiva kot tudi z naročniki.
V svoj kolektiv vabijo Zasavce, saj podjetje od konkurence ne loči le tehnična odličnost, ampak kultura kolektiva, ki spodbuja sodelovanje, učenje in medsebojno podporo.
Zaposlenim ponujajo možnosti za osebni in strokovni razvoj, spodbudno delovno okolje in visoke standarde varnosti in zdravja. Veliko vlagajo v kompetence zaposlenih, omogočajo vključevanje v razvojne in izobraževalne aktivnosti ter spodbujajo odprto komunikacijo. Vse to postavlja Štore Steel med prepoznavna, družbeno odgovorna podjetja, ki uživajo tudi velik ugled v lokalnem okolju.
Zaradi zagona nove investicije – centra sekundarne metalurgije v Štore Steel d.o.o. vabijo v svojo ekipo operaterje strojev in naprav. Gre za priložnost za delo v dinamičnem industrijskem okolju, kjer znanje, zavzetost in sodelovanje resnično štejejo.
Kaj nudijo:
Kaj pričakujejo:
Na delovno mesto se lahko prijavite se na tej povezavi – KLIK.
Vlogo za zaposlitev lahko oddate tudi osebno v Kadrovski službi podjetja, ali pa jo pošljete na: marija.lukez@store-steel.si. Za vse dodatne informacije so vam na voljo na 03 780 5112 in 03 780 5114.
Vsa prosta delovna mesta in podrobnosti posameznih delovnih mest pa si lahko ogledate TUKAJ.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Na seji sveta Krajevne skupnosti Hotič so odločili, da se bo nov defibrilator (AED), ki so ga kupili s pomočjo sredstev dobrodelne akcije, donacijami podjetnikov vasi Konj in lastnimi sredstvi, nahajal na lokaciji Konj 5. “Cilj članov sveta je, da z enotami AED pokrijemo vse vasi krajevne skupnosti. Prizadevali si bomo, da čim prej zberemo sredstva še za krajane Bitič,” je v sporočilu za javnost zapisala predsednica sveta KS Hotič Marija Osolnik Bajde. Od tem pa napovedala, da bodo s tem namenom tudi letos sodelovali v akciji Manj svečk za manj grobov, katera jim je že za prejšnjega prinesla skoraj 2.000 evrov.
Eno od enot AED so aprila prestavili na vhod telovadnice novega vzgojno-izobraževalnega objekta Hotič, kjer so v juniju organizirali tudi delavnico. “Na njej smo pridobili osnovne informacije o postopkih ravnanja pri zastoju srca in uporabi AED. Predavateljica je opozorila, kako pomembna je takojšnja reakcija ob zaznanem srčnem zastoju, ko šteje vsaka minuta in je vsaka pomoč nujna in potrebna.”
V občini Litija se torej zdaj nahaja 50 lokacij z defibrilatorji. Vse lokacije so natančno opisane na spletni strani občine.
Vsaka sekunda šteje: Nova AED točka v Hrastniku za reševanje življenj
Prejšnji teden smo pisali o dogodku, ki se je zgodil na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju. Na eno izmed garaž, ki se nahajajo pod strmim hribom, je padlo suho deblo in poškodovalo streho. “K sreči ni bilo nikogar tam. Uporabniki garaž sicer na lokaciji radi preživljajo proste popoldneve,” je takrat poudaril Haris Hasanagič.
Pod hribom se nahajajo tudi stanovanjske hiše, prebivalci pa naj bi bili vsak teden priča kakšnemu padlemu kamenju ali suhim vejam. Kot pravi Hasanagič že leta opozarjajo na nevarnost in prosijo za postavitev nekakšne zaščite. “A smo do zdaj povsod naleteli na gluha ušesa. Vsi samo prelagajo odgovornost.” Kaj bi lahko storili za zaščito občanov, smo vprašali na zagorsko občino, kjer so nam pojasnili, da na tuje zemljišče ne morejo posegati. To naj bi namreč pripadalo državi in bilo v upravljanju pri Slovenskih državnih gozdovih (SiGD). Spomnimo, tam so nam prejšnji teden sporočili, da je odgovoren za to področje, na dopustu.
Od SiGD smo včeraj prejeli odgovor glede zagorskega zemljišča, s katerega padajo kamenje in veje. “Ugotavljamo, da niso vse parcele v lasti Republike Slovenije, vendar je parcelne meje zaradi strmega terena brez geodetske izmere nemogoče natančno razmejiti,” so nam odgovorili. V ponedeljek so se mudili na terenskem ogledu območja in nam podali zagotovilo, da bodo nemudoma pristopili k iskanju možnih rešitev za zmanjšanje tveganja padcev dreves in kamenja.
“Na ogled se bodo najprej odpravili še naši sodelavci iz oddelka za gozdno gradbeništvo. Ko bodo preučili različne možnosti, kot na primer odstranitev nevarnega drevja, postavitev podajno-lovilnih mrež, so nadaljnji koraki odvisni od zahtevnosti optimalne rešitve. Za zahtevnejše rešitve bi bilo potrebno zadeve sprojektirati, pridobiti različna soglasja, izbor izvajalca del in šele nato izvedba.” Za konkretnejše odgovore glede vrste rešitve je zato, kot pravijo, zdaj še preuranjeno govoriti.
Kot so iz SiGD še zapisali – krajane, ki so si na območju že pred desetletji zgradili ali kupili garaže in stanovanjske hiše, pozivajo, da se do nadaljnjega ne zadržujejo na tem predelu, “za katerega sami opozarjajo, da naj bi bilo nevarno”. Kar najbrž ne bo ravno mačji kašelj, saj ti na tem območju živijo in v garažah parkirajo svoje jeklene konjičke.
Zobozdravstvena ambulanta na Dolu pri Hrastniku znova deluje, Zdravstveni dom (ZD) Hrastnik je namreč zaposlil novo zobozdravnico Veziro Junuzović Kasumović. Ta v svoji ambulanti, ki deluje od ponedeljka do petka, že opredeljuje odrasle paciente in otroke.
Spomnimo, februarja so zaprli ambulanto za mladino in otroke, ki je delovala na Dolu, saj je zobozdravnica odpovedala delovno razmerje s hrastniškim zdravstvenim domom. V vmesnem času so se pacienti lahko obrnili na dežurnega zdravnika. “Trenutno lahko rečem, da imamo v Hrastniku zobozdravstvo pokrito. Resnično smo veseli, da smo po letu dni uspeli urediti to področje,” je povedal direktor ZD Hrastnik Sebastjan Ašenberger. Kot pomembno je poudaril, da lahko tako vsak, ki v Hrastniku potrebuje zobozdravnika, tega tudi dobi. Zaposlene imajo namreč tri ekipe zobozdravnikov – v prostorih zdravstvenega doma, otroški ambulanti v osnovni šoli in znova tudi na Dolu.
Že konec avgusta se v hrastniškem ZD obeta nova storitev. Odprli naj bi pulmološko ambulanto. “Prostore smo že uredili in vanje namestili napravo, ki jo pulmolog potrebuje pri svojem delu. Takoj ko prejmemo odobritev Ministrstva za zdravje, bomo lahko pričeli z delom,” nam je zaupal Ašenberger, ki bo v ambulanti tudi delal. “Po pulmologih je trenutno veliko povpraševanja. V našem zdravstvenem domu bomo lahko sprejeli paciente iz Hrastnika in ostalega Zasavja.”
Kot je direktor še poudaril, upa, da bodo lahko pokrili tudi kadrovski primanjkljaj v ginekologiji in ambulanti splošne medicine. “Družinskih zdravnikov trenutno primanjkuje. Je pa vpis na specializacijo povečan, zato optimistično gledamo v prihodnost.” Razpise za prosto delovno mesto družinskega zdravnika in delno zaposlitev ginekologa imajo, kot pravi, ves čas odprte.
Na zahtevo Žarka Germeka objavljamo popravek, ki se nanaša na prispevek “Od spora zaradi vode do tožbe proti občini”, objavljenega dne 17. 8. 2025:
“Netočna trditev: »Občina Litija je v začetku leta od Krajevne skupnosti Polšnik prevzela lastništvo vodovoda …«
Popravek: Občina Litija je poskusila prevzeti lastništvo vodovoda, vendar lastništvo vodovoda ni bilo preneseno na zakonit način, saj je civilna iniciativa sprožila pravdni postopek za ugotovitev lastništva, ki še vedno poteka. Vodovod so s pomočjo pogodbenih vlaganj izgradili in vzdrževali krajani Polšnika, ne občina. ( družbena pogodba)”
