18. 05. 2014

Rudarska godba Hrastnika ima najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju.  Zasedba petih godbenikov je po zbranih podatkih zapisanih v društveni kroniki igrala že 16. septembra 1849 na takratni hrastniški železniški postaji ob prihodu prvega vlaka na južni železnici.

Kljub temu pa velja za ustanovno leto hrastniške rudarske godbe leto 1853, ko je godba dobila prvega kapelnika Jerneja Puncerja in je delovala v zasedbi dvanajstih mož. V začetku svojega delovanja je bila godba vezana na rudnik in rudniško gospodo, ter s tem imela privatni predznak. Godbeniki pa vseeno niso morali mimo narodne zavesti in so se leta 1868 udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu, kar je prineslo jezo nemškega vodstva rudnika. Godbeniki so bili kaznovani z odvzemom enotedenske plače, torej 5-ih goldinarjev.

Po okupaciji Jugoslavije je leta 1944 je Jože Brun (kapelnik godbe od 1942-1945) v štabu NOV in POS dobil nalogo, da pripelje godbo v partizane. Odšli so 11. junija 1944, in tako bo letos 70 let od odhoda RGH v partizane.

Godba je v kvaliteti igranja napredovala v 1950-ih in 60-ih letih  pod kapelnikom Viktorjem Malovrhom, podkapelnikom Stankom Plahuto ter ob strokovni pomoči Jožeta Bruna. Uspehi so bili vidni na tekmovanjih, tako republiških kot državnih, takrat še jugoslovanskih.

V samostojni Sloveniji je godba vidno napredovala pod taktirko Jožeta Baniča. V Ilirski Bistrici na tekmovanju slovenskih pihalnih godb leta 2002 je bila v prvi kakovostni skupini najbolje ocenjena godba. Lep rezultat je godba dosegla tudi na 28. tekmovanju v Laškem leta 2008, kjer je pod vodstvom Aleša Stopinška dosegla zlato priznanje.
Med zadnjimi vidnejšimi uspehi godbe je nastop na tekmovanju koračnic v Mengšu, kjer je godba osvojila pokal za najboljšo koračnico iz arhiva, kot tudi pokal za najboljšo izvedbo koračnic in ga po štirikratni zmagi dobila v trajno last.  Leta 2011 je funkcijo predsednika prevzel Jurij Bantan, dirigentsko palico pa danes vihti Uroš Razpotnik.

Godba je lansko leto praznovala 160 let neprekinjenega delovanja, kar jo uvršča med 10 najstarejših godb v Sloveniji in celo 2 najstarejšo rudarsko godbo v Sloveniji. Ob jubileju je društvo izdalo tudi knjigo, ki priča o pestri zgodovini hrastniške rudarske godbe in njenih članih.

Rudarstvo v Zasavju je v zatonu. Finančni problemi, ki jih občutijo v podjetju RTH imajo svoj vpliv tudi na godbo. Kolektiv društva se temu prilagaja z še večjim prostovoljnim delom in skromnejšim delokrogom. Godba, kljub razmeram nekaj sredstev še zmeraj dobi iz rudniškega naslova, iz godbenega fonda, v katerega že leta vplačujejo zaposleni rudarji. Vseeno ostaja stanovska-rudarska pripadnost godbe neomajna. To so godbeniki v zadnjem času dokazali tudi s podporo stavkajočim rudarjem v rudniku Trbovlje-Hrastnik.

O tradiciji in podpori rudnika pa predsednik Jurij Bantan pravi: »Mi bomo seveda še naprej skušali ohranjati dolgoletno tradicijo rudarske godbe, kar se pa financiranja tiče … je rudnik že kar nekaj časa nazaj prenehal finančno podpirati godbo. Mi se bomo pri našem delovanju prilagodili situaciji in se skušali obrniti na ostale lokalne poslovne subjekte ter financiranje godbe zagotoviti sistematično in seveda dolgoročno.«

Kljub takšni situaciji idej in volje po muziciranju ne manjka. V Desklah (občina Kanal ob Soči) se bo konec maja godba udeležila mednarodnega festivala. V juniju bo na sporedu partizansko obarvan letni koncert, saj mineva 70 let odhoda godbe v partizane. Načrtuje se tudi udeležba na tekmovanju za pokal Vinka Štrucla v Ormožu. Tako kot vsako leto pa bodo godbeniki tudi v letu 2014 naštudirali pester zabavni repertoar za novoletni koncert.

S R E Č N O.

Avtor: Primož Frajle

Foto: Arhiv RGH, B.Klanča