Osnutek strategije razvoja občine Trbovlje do leta 2030 je na novembrski seji občinskega sveta (o njej smo pisali TUKAJ) naletel na kritike svetnic in svetnikov in posledično sklep, ki bi ga poslal v javno obravnavo med občane in občanke, ni bil sprejet. Kot je na predstavitvi povedal župan Trbovelj Zoran Poznič, naj bi vsebino dokumenta pripravljali dolgo časa in s tem dobili končno verzijo osnutka vizije prihodnosti občine. “Z različnimi javnostmi in strokovnjaki je bila opravljena široka javna razprava in strategija je skupek tega, kar naj bi ljudje pričakovali in si želeli.” Na občinski seji je predlagal 60 dnevno javno razpravo in javnost pozval, da poda predloge in dopolnitve osnutku strategije, ki so jo sicer pripravile občinske službe z zunanjimi izvajalci.
Svetniki in svetnice se niso strinjali
Obravnavani dokument so pregledale tri komisije, in sicer Komisija za družbene dejavnosti in občinska priznanja, Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo ter Komisija za gospodarstvo in proračun. Čeprav so ugotovili, da bi bile smiselne dopolnitve, nihče od njih ni predlagal, da bi ga pred javno predstavitvijo posodobili. Se je pa oglasil prvi svetnik, ki je strategijo označil za pomanjkljivo in na žalosten način ločeno od potreb občanov – Jože Pustoslemšek je poudaril, da ima pripravljenih 12 strani pripomb na različnih področjih. Pogrešal je predvsem jasno vizijo, bolj specifične cilje ter konkretne načrte in sredstva za izvedbo. “Kot občinski svetniki bi morali imeti neposreden vpogled v vsak korak te strategije. Naša odgovornost ni le, da se strinjamo z besedili na papirju, temveč, da zagotovimo njihovo resničnost, skladnost z interesi občanov in da zagotavljamo napredek v pravem smislu. Za našo občino so nujne spremembe, ki se začnejo z iskanjem realnih in izvršljivih rešitev za dolgoročni razvoj. Naša naloga je, da se ta strategija ponovno pregleda, se vanjo vključijo potrebe, izboljšave, predvsem pa, da postane osnova za spremembe, ne pa zgolj papirna nalepka napredka.”
Z njim se je strinjala tudi Jasna Gabrič, ki je izpostavila odsotnost osnov, kot je oblika dokumenta in se nadalje tudi sama poglobila v vsebino. Kot je dejala, je v strategiji našla cilje, ne pa odgovornih za izvedbo. Prav tako je bila kritična do manjkajočih prilog in izrazila začudenje, da so vse tri komisije dokument potrdile.
“Če je strategija dobro napisana, je lahko zelo dober dokument, ki služi sedanji sestavi občinskih teles in tudi tistim, ki pridejo v prihodnosti ter so lahko zelo dobre usmeritve razvoja.” Predlagala je, da avtor strategije le-to popravi in dodela, šele kot tako naj jo predstavijo javnosti in sprejmejo za obravnavo. Poznič se je deloma strinjal in celo predlagal sestavo delovnega telesa, v katerega je k sodelovanju povabil občinske svetnike, ki so zainteresirani, da strategija res uspe in postane temeljni dokument občine.
Za pripravo strategije dobrih 7000 evrov
Sklep, da dokument namenijo javni obravnavi torej ni bil sprejet. Občino Trbovlje smo vprašali, kaj sledi. “Ta zastoj bomo pozitivno izkoristili, ne samo za nove dopolnitve, temveč tudi za osmišljanje strategije do leta 2032,” je bil njihov odgovor. Za intervjuje z delodajalci, spletno anketiranje, izvedbo delavnic z občani v vseh krajevnih skupnosti in za namen izdelave analize stanja ter priprave dokumenta, so sicer namenili preko 7000 evrov. Za dopolnitev ne bodo porabili dodatnih sredstev, so dejali. Njihov vidik pa je, da “v strategiji ni napak, ne pomanjkljivosti, ampak gre za to, da so nekatera področja, dejavnosti, ki so svojstveni progresivni skupnosti kot so Trbovlje, premalo definirani tudi z ozirom na vse dokumente in pogodbe s strani EU in države, ki so prišli v veljavo proti koncu osmišljanja strategije. Seveda je dolžnost pripravljavcev strategije tudi dopolnjevanje z novimi vsebinami.” Dopolnjene strategije na decembrski seji še ne bo na dnevnem redu.
Sorodni članki:
Zgodovinski projekt Trbovelj dobil zeleno luč, gradilo se bo tudi v Hrastniku
