Takrat še kot mlad fant je njen mož večkrat prihajal v Bosno na obisk k staršem, kjer sta se z Rado spoznala. “V nekem trenutku je med nama preskočila iskrica in takrat se je vse spremenilo,” se danes spominja Rada. Kmalu sta se poročila in iz rodnega kraja je za njim prišla v Zasavje. V upanju na boljše življenje.
Ko je pri cementarni stopila iz vlaka, se spominja, da je bilo vse sivo, turobno – bil je konec oktobra. A kljub temu je bila sama polna veselja. Bila je sveže zaljubljena in prepričana, da jo v novem kraju čaka nekaj lepega.
Ljubezen do frizerstva, ki je nikoli ni zapustila
In to se je izkazalo za čisto resnico. Že kot majhno punčko je Rado namreč zanimalo frizerstvo. “Ves čas sem hodila okoli s škarjami. Od prtov do žive meje – vse sem rezala,” nam zaupa delček svoje preteklosti. Kot da bi imela poklic, ki ga zdaj zares opravlja, že v krvi. V Bosni je namreč dokončala srednjo frizersko šolo, a se je – zaradi želje staršev – vpisala tudi na fakulteto. “Moji starši so želeli, da zgradim kariero. Mene pa je vedno vleklo nazaj v frizerstvo,” pravi.
Prvi koraki v Sloveniji – brez jezika in brez priložnosti
Ko je prišla v Slovenijo, službe zanjo v njenem poklicu ni bilo. Bila je izšolana frizerka, a brez znanja slovenščine ni bila zaposljiva. Lahko bi sicer delala v enem izmed trboveljskih podjetij, kar je bilo takrat običajno za prišleke, a Rada je vedno vedela – frizerstvo je njen svet in želela ga je živeti tudi v novi realnosti. Zato ni nikoli obupala. Namesto tega se je odločila ukrepati. Vpisala se je na več tečajev slovenščine in vsak prosti trenutek izkoristila za učenje.
Leta 1995 je uresničila veliko željo – odprla je svoj frizerski salon. Še danes, po 30 letih, se spominja prve stranke. “Bil je starejši gospod in še danes prihaja k meni na striženje.” Rada je frizerka, ki se za vsako stranko potrudi. Številne se vračajo k njej več desetletij in tudi po tem, ko so se razselile po svetu. Njene stranke, ki živijo v Nemčiji, Švici in celo v Avstraliji ob obisku domačega kraja še vedno pridejo “na frizuro”. Pri nekaterih družinah zdaj ureja lase že trem generacijam. In tudi strank, ki so v tem času odšle v dom za ostarele, ni pozabila – z veseljem se odpelje do njih, da jim polepša dan ob sveže urejeni pričeski.
Frizerstvo – več kot urejanje las
Radin salon ni samo salon. Je prostor druženja, topline, smeha in včasih tudi solz. Med čakanjem, da barva prime, ji stranke pogosto zaupajo svoje osebne, družinske ali zdravstvene težave. “Včasih se počutim, kot da študiram medicino. Zdaj že poznam vse bolezni in simptome,” se pošali. Stranke jo pogosto pokličejo tudi za čisto druge informacije – če kdo prodaja stanovanje, če je kje kakšna prosta služba, če pozna kakšnega mojstra za popravilo stanovanja in podobno. “Včasih je moj salon kar mali informacijski center.” In čeprav je delo naporno, pravi, da bi se danes še enkrat odločila enako.
Od samega začetka je bil salon tudi njen drugi dom – in tudi dom njene hčerke. Ker ob prihodu v Slovenijo ni imela prijateljev, sorodnikov ali varstva, jo je hči spremljala na vsakem koraku. Na frizerskem pultu je najprej risala, kasneje pisala domače naloge, včasih pa tudi pomagala. Velik del njunega življenja se je dogajal prav tam – v majhnem, toplem salonu, ki že tri desetletja stoji kot simbol Radine vztrajnosti, ljubezni do poklica in spoštovanja do vsakega človeka, ki sede na njen stol.
Družina – njen steber
A v treh desetletjih so se včasih pokazali tudi težki trenutki. “Včasih pridem domov in kar piham,” prizna. “Takrat sta moj mož in hči moj filter. Poslušata me, da se tudi sama izpovem, potem pa gremo naprej.” Brez podpore družine, je prepričana, ji ne bi uspelo. Veliko je bilo trenutkov, ko je bilo težko. Tudi v času korone, ko je salon morala zapreti in ni vedela, kako bo naprej. A Rada ni ženska, ki bi odnehala. “Če si pripravljen delati, se vedno nekako uredi,” pravi s trdnim prepričanjem.
Rado je v vsem času vodila preprosta, a močna misel, da “človek zmore več, kot si misli”. Ko pridejo preizkušnje ne razmišlja, temveč ve, da mora glede tega nekaj narediti. “Ni enostavno, ampak zdržiš. Življenje ti ponudi preizkušnje, za katere ve, da jih boš zmogel.” In te so jo naučile, da vse le ni samo dobro, a je tako spoznala, koga spustiti blizu in koga ne. Verjame, da s svojo energijo vsak privabi prave ljudi in da je njen salon prav zato poln topline, zaupanja in spoštovanja. Hvaležna je za vsako stranko – tudi tiste bolj negativne, ker se zaveda, da ji prav vsaka prinese neko izkušnjo, ki jo bogati.
Povabilo na srečanje
Rada Čamber letos doživlja pomemben mejnik. 6. decembra bo pripravila praznovanje 30 let delovanja svojega salona STIL – prostora, ki je postal njen drugi dom, zatočišče mnogih zgodb in frizerski stol tisočerih strank, ki so skozi leta postale njen krog, njena skupnost, njena razširjena družina. Zato si želi, da bi ta dan preživela z ljudmi, ki so bili del njene poti in vabi vse svoje stranke, da se ji pridružijo na praznovanju. “Nekdanje, sedanje in tudi tiste, ki bi to morda postale.” Za vse bo pripravila drobna presenečenja, prijetno vzdušje in odprla vrata za druženje, spomine in nove zgodbe.
Pravi, da bo to verjetno zadnja velika obletnica, ki jo bo praznovala kot aktivna frizerka. “40-letnice zagotovo ne bo, takrat bom že v penziji,” doda. Prav zato želi, da je ta jubilej še bolj poseben. Da se ponovno sreča z ljudmi, ki so jo spremljali od njenih začetkov v majhnem salonu. Z mamicami, ki so svoje otroke pripeljale na prvo striženje, z dekleti, ki so pri njej urejale mature in poroke in drugimi, ki so bili v teh letih del njenega življenja.
Rada si želi, da ta dogodek ne bo samo praznovanje salona, temveč vseh teh let odnosov, zaupanja in vsega, kar je njen salon postal. Praznovanje treh desetletij obstoja njenega salona zanjo pomeni ponos in hvaležnost. “Ogromno ljudi poskusi, pa obupa. Jaz sem bila vztrajna. In če vztrajaš, na koncu vedno posije sonček.”
Od ženske, ki je v Zasavje prišla do Zasavke, ki je odšla, a se redno vrača:
ZGODBA: Čeprav živi na drugem koncu države, se v Zasavje redno vrača
