Največji zasavski zaposlovalec – izlaška družba ETI Elektroelement, kjer trenutno skupaj z agencijskimi delavci dela 939 ljudi. Zadnjih osem let je družba v rokah Celjana, ljubitelja letalstva in nekdanjega direktorja Siola Tomaža Berginca, ki mu je uspel tudi preboj na indijski trg. V letošnjem letu od prodaje planirajo odstotek dobička, torej zavidljiv milijon evrov.
Da ima Zasavje velik človeški potencial, ki ga je treba izkoristiti, je prepričan Berginc, ki od prejšnjega leta sicer vodi podjetje kot direktor, a ni več v vlogi zakonitega zastopnika podjetja, saj ga je sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen.
Leto ste zaključili s skoraj 100 milijoni evrov prihodkov. Ste zadovoljni?
Leto 2014 smo v skupini podjetij (op.a. Eti d.d., 11 hčerinskih podjetij ter nekaj start up podjetij), povišali prihodke za približno 2 odstotka glede na leto poprej. Zaključili smo leto tik pod 100 milijoni evrov prihodkov iz prodaje.
Glede na razmere na trgih smo bili s samim poslovanjem kar relativno zadovoljni, je pa res, da nismo pričakovali tako hudih težav v Ukrajini in tudi Rusija se je poslabšala. Z minimalno rastjo smo zadovoljni, je pa treba priznati, da smo planirali malce višjo rast.
V letu 2015 pričakujete še povečanje prihodkov.
Res je. In odstotek povečanja je kar ambiciozen, vendar realen plan. Treba se bo zelo potruditi, da ga bomo dosegli.
Predvsem se bo na Izlakah dogajalo to, da bo zopet veliko investicij in modernizacij.
Kaj bo letos novega v izlaškem podjetju?
Kar se bo v Zasavju dogajalo, bo podobno kot je bilo v zadnjih letih. Zelo pospešeno moderniziramo glavno lokacijo na Izlakah. Najboljša in najbolj zahtevna dela želimo obdržati tukaj, starejše izdelke in manj zahtevna dela pa selimo na cenejše lokacije izven Slovenije.
ETI Izlake 95 odstotkov prihodkov ustvari izven Slovenije.
Bo ETI v prihodnjem letu še zaposloval nove kadre?
Vsa zadnja leta imamo relativno stabilno število zaposlenih, s tem da je vse več zahtevnejših del in malo manj enostavnih. Skupna številka ostaja bolj kot ne enaka.
Kakšne kadre potrebujete?
Iščemo in potrebujemo mehatronike, orodjarje, razstavljalce orodij, torej srednje tehnični kader. Visoko izobražen kader smo ves čas jemali in tako dvignili število teh, pri strokovnem pa se mi zdi, da je pomanjkanje večje.
Da gre za precej stabilno podjetje, ki nikoli ni bilo visoko profitabilno, je pa vedno imelo jasno začrtano pot za naprej, pravi direktor. 'Gradimo na lastnem znanju in se mi zdi da je to največja vrednost Etija, da smo ves čas zagotavljali neko socialno stabilnost.'
Veliko časa namenite inovacijam.
Pomembno je, da inovatorji niso samo razvojni inženirji in tehnologi, ampak tudi drugi v procesu. Na zasavskih inovacijah jih ponavadi okoli 40 odstotkov dobimo mi. Skoraj vsako leto pa prejmemo tudi kakšno najvišjo na republiškem. Letos izjemoma nismo dobili zlate, smo pa dve srebrni.
Tudi za naslednje leto že sedaj vem da bo veliko inovacij, ker bomo prijavili, kar smo sedaj realizirali in vem, da smo realizirali dobre stvari.
Višje sodišče vas je aprila lani spoznalo za krivega zlorabe položaja, ker naj bi v času vodenja Siola leta 2004 naročili dve fiktivni študiji in zanju plačali 40 tisoč evrov. Se je po pritožbi že kaj premaknilo?
Kaj veliko ni komentirati. Obsodba leti na dogodek v drugem podjetju, pred več kot 10-imi leti. Na obsodbo višjega sodišča sem se pritožil, čakam na novo sodbo, kdaj bo sprejeta ne vem. Prepričan sem, da je obsodba krivična, ampak na koncu je tisto kar reče sodišče prav in končne še ni reklo.
O zasavskih državnih podjetjih: 'Bilo je le hiranje na obroke in zadrževanje enega stanja.'
Kot Celjan, kako gledate na Zasavje?
Če gledam ljudi, ki delajo pri nas, so zelo sposobni, tako kot tudi drugje. Če podjetja ima neko vizijo, kadrovski potencial je in ni vprašanja da ga ne bi bilo.
Problem Zasavja je ta, da je imel zelo veliko nekih tradicionalnih panog, ki so bile v državni lasti in niso imele pametnega razvoja. Rudarstvo počasi odhaja, v energetiki pa država koncepta. In Zasavje je žrtev tega v teh državnih podjetij in rešiti se mora vzpona državnih podjetij, saj le ta kljub ustvarjanju neke socialne varnosti nekega pravega razvoja v zadnjih 20 in 30 letih niso prinesla. Bilo je le hiranje na obroke in zadrževanje enega stanja. Nekaterim je to ugajalo, ker je del ljudi na ta račun dobro živelo, regija pa se na ta račun ni razvijala.
