V času med drugo svetovno vojno je približno vsako peto eksplozivno sredstvo zatajilo. Da je to posledica hitre proizvodnje in takratnih tehnologij, so nam pojasnili iz Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). Današnja posledica pa – neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) se še vedno nahajajo na različnih območjih, kjer jih najdejo nič hudega sluteči prebivalci, zelo pogosto gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih. V Zasavju so jih v zadnjih 5 letih tako našli 42, v prvih mesecih letošnjega leta pa še 4. Naj povemo, da so to le tiste najdbe, ki jih najditelji sporočijo pristojnim službam – neuradno je teh najdb še več. Neeksplodirana ubojna sredstva najditelji pogosto celo prenesejo v svoj dom.
| 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | 2025 | |
| Hrastnik | – | – | – | – | – | – |
| Trbovlje | 1 | 2 | – | – | – | – |
| Zagorje | – | – | 2 | – | – | – |
| Litija | – | 5 | 11 | 10 | 11 | 4 |
Število najdenih NUS v Zasavju, vir: URSZR
V zasavski regiji najdb NUS po podatkih uprave za zaščito in reševanje sicer ni veliko, izstopa pa občina Litija. Zaradi večjih vojnih aktivnosti med drugo svetovno vojno je tam več eksplozivnih ostankov kot v ostalih občinah, in sicer na območju Javorskega Pila. Med najpogostejšimi najdbami so minsko-eksplozivna sredstva italijanskega izvora. Identificirali pa so tudi tista, ki prihajajo iz Anglije, Nemčije, Francije in jugoslovanskega izvora.
Še vedno nevarna
Neeksplodirana ubojna sredstva, ki kot posledica vojnih delovanj ležijo na posameznih območjih, so polnjena z eksplozivnimi sredstvi in čeprav stara tudi do 100 let še vedno ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Lahko so izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena in tudi prestavljena ali skladiščena. Ob nepravilnem ravnanju, opozarjajo na URSZR, lahko še vedno eksplodirajo.
V povprečju ti odstranijo več kot eno takšno sredstvo na dan
Kdor naleti na takšno sredstvo, se mora umakniti na varno in o najdbi čim prej obvestiti center za obveščanje na številko 112 ali policijo na 113. Najpomembnejše pravilo pa je, da se predmeta ne dotika, ga ne prestavlja ali razstavlja. Za to je pristojna posebna enota, v kateri je 34 prostovoljcev – posebej izurjenih in izšolanih pripadnikov civilne zaščite. V povprečju ti odstranijo več kot eno takšno sredstvo na dan, največ intervencij pa zabeležijo spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetovanje, so pojasnili na URSZR.
Foto: Neja Pavlica
