Ura je deset do šestih zjutraj. Na ekranu na stolu pred menoj piše, da je do Bruslja še eno uro in pol. Zapustili smo Afriko, smo nekje nad Sredozemskim morjem.
Zagorje, Dunaj, Bruselj, Nairobi. Dolga in naporna pot podprta s 150 kg prtljage, ki smo se jo z največjim veseljem znebili čisto na koncu poti. Šolske potrebščine, učni pripomočki in
Ooooo kuk fajn. Travme, kako začeti blog so odpadle. Je kar šefica (Neža) poskrbela in me presenetila in sporočila skoraj teden dni prej … “blog bo v sredo”, pa še
Jutri pošlji! Takole me na mailu pričaka sporočilo Neže, urednice ZON a??? Še dobro, da ni zaposlena kot postajenačelnica, ona bi verjetno vlak napovedala na ta način: “drage potnice, dragi
Lara Žekar je 24-letna študentka medicine z Dola pri Hrastniku. Kot pravi sama, bo v začetku prihodnjega leta, če bo šlo vse po načrtih, že mlada zdravnica. S tremi somišljeniki
