V letu 2025 so v zasavskih občinah staršem odvzeli 9 otrok. Prav toliko kot so jih pred tem v zadnjih štirih letih skupaj. Število nujnih odvzemov je torej lani naraslo. “Pri odvzemih otrok je težko določiti razlog povečevanja oziroma upada,” so povedali na Centru za socialno delo Zasavje (CSD). “Število teh primerov se spreminja in je odvisno od konkretnih življenjskih situacij družine.” Ker je vsaka družina edinstvena, na centru ne morejo izpostaviti konkretnih razlogov za nujni odvzem.
Vir: CSD Zasavje
Nujni odvzem le kadar je otrok ogrožen
Ne glede na to pa na CSD pojasnjujejo, da nujne odvzeme izvedejo, kadar je otrok tako hudo ogrožen, da ga je treba takoj odstraniti iz okolja, v katerem je. “Za ta ukrep se odločimo v primeru resne situacije, ki ogroža varnost, zdravje in življenje otroka ter zahteva takojšnje ukrepanje.” Pri tem na centru sodelujejo z drugimi organizacijami, kot so na primer policija, šola, vrtec. Najpogosteje so krivci odvzema nasilje v družini in zanemarjanje otroka. “Opažamo, da se v primerih odvzema otrok starši pogosto soočajo s težavami zasvojenosti z alkoholom ali prepovedanimi drogami, težavami v duševnem zdravju in pomanjkanju starševskih kompetenc.”
Tako pri ukrepih, povezanih z odvzemom otrok, sodelujejo tudi s starši. Kot navajajo – primere najprej preučijo, se pogovorijo s starši in otroki, pripravijo oceno ogroženost in nato po potrebi izvedejo odvzem. Če sodelovanja s strani staršev ni, se lahko vmeša tudi sodišče, ki izda odločbo o ukrepu. “Vedno pa skušamo ravnati po principu najmilejšega ukrepa. Družinam skušamo tudi pomagati v okviru socialnovarstvenih storitev.” Pri tem naštejejo osebno pomoč, pomoč družini na domu in druge programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije ali ustanove v lokalni skupnosti.
Ukrep traja največ 3 leta
Otroke, ki so jih odvzeli staršem, tako namestijo k drugi osebi, ki je lahko tudi sorodnik, v rejništvo ali drugo primerno obliko namestitve. Kar pa še ni dokončno. Starši imajo največ 3 leta časa, da odpravijo vzroke, ki so pripeljali do otrokove ogroženosti, pravijo na CSD. Pri tem pa jim pomoč ponudijo tudi sami. “Če starša izkažeta, da lahko ponovno prevzameta skrb za otroka, se lahko vrne v družino. V nasprotnem primeru mora sodišče po poteku ukrepa zavarovati otrokovo korist in mu zagotoviti trajno nadomestno varstvo. Tako lahko staršem otroka odvzame trajno in odpre možnost posvojitve.”
Ob tem pojasnjujejo še, da doktrina socialnega dela ne pozna izraza spremljanja družine, ampak soustvarjanje rešitev s starši. “Pomembno je, da skupaj s starši raziskujemo, smo njihovi sogovorniki in soustvarjalci v procesu pomoči toliko časa, da se zgodijo sprememba na bolje.”
Sorodni članek:
Brez napotnice, brez plačila – lani so pomagali več kot 2000 Zasavcem
