Postopek za spremembo prostorskega akta na območju Energetske družbe Trbovlje (EDT) se je že začel. Na območju, znanem bolj kot lokacija TET oziroma trboveljskega dimnika, že pripravljajo zakonsko podlago za načrtovano rušenje nekaterih objektov. Tudi za posege v dimnik za namen turistične predstavitve ter postavitev baterijskih hranilnikov električne energije.
| Na energetski lokaciji v Trbovljah se z višino 364 metrov nahaja najvišji dimnik v Evropi. Ta je zavarovan kot spomenik kulturne dediščine. Posegi na njem pa so dovoljeni le ob soglasju službe za varstvo kulturne dediščine. Pri načrtovanju novosti v okolici dimnika mora podjetje zato paziti, da s posegi v prostor ne vpliva na njegove lastnosti in prepoznavnost. Tako morajo biti novi objekti z dimnikom na primer usklajeni tudi barvno in ne smejo izstopati. |
Rušenje že letos?
Brez zakonske podlage, ki jo predstavlja prostorski akt s potrditvijo občinskega sveta, novi posegi na območju niso mogoči, nam je pojasnil direktor družbe Ervin Renko. Tako je že na prejšnji seji svetnikom in svetnicam predstavil osnutek sprememb. Ta je trenutno tudi v postopku javne razgrnitve. “Ustrezen prostorski akt je pravna podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Star prostorski akt ne dovoljuje postavitve baterijskih hranilnikov na lokaciji, niti posegov na dimniku.” Tega si že zdaj ogledujejo obiskovalci s celega sveta, ideje za turistično prihodnost pa vsebujejo gradnjo razgledne ploščadi in dvigala. Konkretnih terminskih načrtov sicer še nimajo, a bodo v spremembi prostorskega akta upoštevali različne možnosti “turističnih posegov” v dimnik. Po spremembah naj bi bilo dovoljeno tudi rušenje nekaterih objektov v bližini in priprava območja okoli dimnika. Ta bi po vizijah direktorja lahko služil za različne prireditve. “Še vedno pa je dimnik znotraj energetske lokacije, tako da bo tudi v bodoče potrebno upoštevati določena pravila in protokole.”
Rušenje kotlovnice in transportnega mostu nad železniškimi tiri v EDT načrtujejo že letos oziroma v začetku naslednjega leta. Odvisno je namreč od sprejetja omenjenega akta in pridobitve potrebnih dovoljenj. Po prvi predstavitvi osnutka sprememb prostorskega načrta mora biti ta nekaj časa na razpolago vpogledu javnosti, ki bi lahko nanj podala svoje pripombe in predloge. “Junija bomo svetnikom in svetnicam na seji predstavili končno verzijo dokumenta, v katerem bomo upoštevali morebitne ustrezne predloge,” je napovedal Renko. Šele po njihovi potrditvi bodo začeli s spremembami in že načrtovano investicijo.
Višek energije bo po novem lahko shranjen
Na lokaciji trboveljske energetske družbe želijo na območje nekdanje premogovne enote bloka postaviti baterijske hranilnike. Ti bodo shranjevali višek energije iz elektroenergetskega sistema in jo skladiščili do trenutka, ko bi bila najbolj potrebna. Kot je pojasnil Renko, je danes zaradi vedno več novih sončnih elektrarn ob jasnem popoldnevu v sistemu več energije kot jo lahko gospodinjstva in ostali odjemalci porabijo. “Potreba po energiji se v jutranjem in večernem času poveča, a jo takrat elektrarna ne proizvede dovolj. Zato je smiselno viške energije shranjevati, da bi jo uporabnikom lahko ponudili v večernem času. S tem se na nek način poveča učinkovitost sistema, saj bi v nasprotnem primeru morali v večernih in jutranjih konicah na primer povečevati porabo fosilnih goriv za zagotavljanje potrebne električne energije.”
“Poraba in proizvodnja morata biti vedno usklajena, sicer se lahko pojavi razpad sistema ali redukcije, ko ni dovolj energije, porabniki pa jo potrebujejo,” je pojasnil Renko. Zato se v praksi dogaja, da se velike sončne elektrarne na sončen dan pogosto odklopijo iz omrežja, je še dodal. Ravno takrat, ko bi od sonca lahko dobile veliko energije. Trboveljska družba bo zato poskrbela za rešitev in shranjevanje dragocene energije. “Naš cilj je, da se obstoječi prostorski akt čim prej spremeni ter da še letos dobimo gradbeno dovoljenje za začetek investicije.” Ta pa za bivšo termoelektrarno pomeni premik od vzdrževanja lokacije k razvoju in s tem posledično odpiranje novih delovnih mest v prihodnosti.
