Stalnici onesnaženega zraka v Zagorju, pogosto rekordnim vrednostim PM10 delcev, so se tako v zadnjih dneh pridružile še povišane vrednosti žveplovega dioksida, če o ozonu in dušikovem dioksidu sploh ne govorimo.
ARSO: Koncentracije daleč pod mejnimi in alarmnimi vrednostmi
Na ARSU mirijo. “Koncentracije žveplovega dioksida v Zagorju so res nekoliko višje, vendar še vedno daleč pod mejnimi in alarmnimi vrednostmi,” pojasnjuje dr. Janja Turšič iz ARSO. Mejna urna vrednost za žveplov dioksid znaša namreč 300 mikro g/m3, alarmna pa 500 ng/m3 (pri treh zaporednih koncentracijah).
Inšpekcija za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor prijave onesnaženosti okolja z zrakom na območju Zagorja in Kisovca ni prejela.
“Mejne vrednosti so postavljene tako, da človek še ne čutiposledic. To so evropski standardi, ne postavlja jih ARSO,” pravi tudi Aleksander Medveš, profesor kemije na Gimnaziji in srednji ekonomski šoli Trbovlje in dodaja, da je zrak v Zasavju zdaj veliko čistejši kot pred 20 ali 30 leti: “takrat, če malo pretiravam, zaradi dima do soseda nisem videl,” pravi Medveš. Smo pa zato zdaj bolj ekološko osveščeni.
So kurili premog ali kaj bolj strupenega?
“Koncentracije SO2 so sedaj bistveno nižje kot pred desetimi leti. V Zagorju je bila na primer v letu 2015 izmerjena najvišja urna koncentracija 954 mikro g/m3. Glede na nivo lahko zdaj govorimo le o nekoliko višjih koncentracijah,” pravi Turšičeva.
Razlog zato bi lahko bil po njenem mnenju v uporabi premoga ali kakšnega drugega energenta z višjo vsebnostjo žvepla. “Večja verjetnost je, da je prišlo do uporabe takšnega energenta v individualnih kuriščih.”
Tako meni tudi Medveš: “Žveplov dioksid je bil povišan zaradi kurjenja premoga z večjo vsebnostjo žvepla. Zasavski premog je vseboval ogromne količine, zato ni več na trgu, še vedno pa se dobi indonezijski. V teh mrzlih dneh je nekdo naložil lopato ali dve več premoga.”
Povišane koncentracije PM10 niso povezane s premogom, ampak s prometom in kurjenjem z lesom, ko peči preslabo izgorevajo, kar se je v Zagorju videlo v dneh, ko je bilo pod minus 10 stopinj Celzija. “Ljudje so takrat pošteno zakurili, izgorevanje je bilo lepše, ni se ‘pajsalo’ in kadilo.” Medtem ko dušikovi oksidi, pravi Medveš, pretežno pridejo iz prometa, še vedno pa v Zagorju z njimi nimajo takih težav kot v Celju ali Ljubljani.
Kako SO2 vpliva na zdravje Zagorjanov
“Glede na nivoje SO2 ni pričakovati vplivov na zdravje. Izpostavljenost visokim koncentracijam pa poslabšuje astmo, lahko zmanjša pljučno funkcijo in povzroča vnetje dihal. Izpostavljenost SO2 lahko povzroča tudi glavobol, splošno slabo počutje in razdražljivost,” še pove Turšičeva.
“Ni svež planinski zrak, a zaradi tovrstno onesnaženega zraka ne bomo umirali. Nalaganje ene vrste strupa na drugega pa zagotovo ni dobro za zdravje,” pravi Medveš.
Najpogostejši od žveplovih oksidov (SOX) je žveplov dioksid (SO2). SO2 je brezbarven plin z vonjem, ki draži. Najhujša škoda nastane pri spreminjanju žveplovega dioksida (SO2) v žveplovo kislino (H2SO4) v ozračju, ki se nato nalaga kot kisel dež, sneg ali v obliki posušenih kislih delcev. Poglavitni izvor žveplovega dioksida sta izgorevanje goriv (predvsem nafte in premoga), kot tudi številni industrijski procesi (predelava rud). Glavni vir emisij SO2 danes so elektrarne, rafinerije nafte in drugi veliki industrijski obrati. Ponekod pa je zaznaven tudi vpliv emisije iz individualnih kurišč. Vir: www.okolje.info
