Zvone Štaut se je v svet čebelarjenja podal pred dobrimi osmimi leti. Razmišljal je, kaj bi še počel v življenju, pa ga je privabilo to področje, v katerega se je vključil praktično iz nič. Lotil se je izobraževanj, prisluhnil starejšim in že izkušenim čebelarjem ter nabiral in naposled nabral toliko znanja, da danes nosi tudi že naziv apiterapevt.
| Čebele imajo zanimiv ciklus. Čebele delavke živijo spomladi in poleti največ 45 dni, pozno poleti pa matica začne zalegati dolgožive čebele, ki živijo do 7 mesecev. Matica živi tudi do 5 let. Čebela je edina žival, ki umre, vse ostale namreč poginejo. |
Zvone se je kot začetnik, ko je šele zbiral informacije o samem čebelarjenju, vključil v uvajalne seminarje, nato pa skupaj spravil nekaj čebeljih družin ter panjev in s pomočjo starih čebelarjev začel sam čebelarit. Danes ima nekaj manj kot 40 čebeljih družin.
Čebelji proizvodi že v davnih civilizacijah
Ko se pogovarjava o njegovem osebnem razvoju in napredku v povezavi z delom s pregovorno pridnimi živalicami, Zvone omeni, da so že Kitajci, Asirci in Egipčani s pridom uporabljali čebelje proizvode – vosek pri balzamiranju in mumificiranju, propolis in med pa v zdravilne namene.
Apiterapija se je začela že, ko je človek prvič ukradel med čebelam in bil ob tem deležen čebeljega pika, pravi Štaut.
Kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje
Čebelarska zveza društev Maribor je leta 2014 priredila prvi tečaj o apiterapiji, Zvone se je udeležil drugega, ki je potekal leto pozneje. “Resnično, človek, ki res izhaja iz prakse in ima ogromno dragocenega znanja, je Vlado Pušnik,” izpostavlja 64-letni sogovornik čebelarja, od katerega se je naučil izdelave mazil in tinktur. Sogovornik z Dola pri Hrastniku je pridobil naziv, ki od letos predstavlja formalno izobrazbo kot del nacionalne poklicne kvalifikacije – (certificiran) apiterapevt.
Zvone Štaut, ki je uradno pravzaprav Anton Štaut, je sicer od letošnjega leta predsednik Čebelarskega društva Hrastnik, katero šteje okrog petdeset članov, večina čebelarjev pa je bodisi v zrelih bodisi že častitljivih (80+) letih. Sam pravi, da se rad udeležuje vsakoletnih simpozijev (spomladanskih in jesenskih), saj tako pridobiva novo znanje in si širi obzorja s področja čebelarstva in apiterapije.
Zanimivost: V Romuniji in Rusiji se storitve apiterapije krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
“Čebele skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in pripomorejo, da se je Slovenija prehransko manj odvisna od uvoza. V zasavskih občinah sta 200-letno rudarjenje in težka industrija omejevala to kmetijsko panogo, ki pa ima danes v nekdanjih revirjih boljše pogoje – časi (beri okolje) so bolj naklonjeni čebelam kot nekoč,” pravi naš čebelarski sogovornik, ki je vesel, da ima posluh za to dejavnost tudi Občina Hrastnik, ki je letos zgradila učni čebelnjak v parku pod Domom starejših Hrastnik.
Letina medu katastrofalna; čebelji proizvodi so naravno živilo
Čebelar Zvone, ki je tik pred upokojitvijo, iz navdušenja spremeni razpoloženje v razočaranje, ko beseda nanese v letino medu. “So redka območja, kjer je nekaj bilo, večinoma pa žal ne, letošnja letina je, tega se zavedamo, katastrofalna,” pravi in navaja, da je moral velik delež čebelarjev prav v najbolj pašnih obdobjih (konec aprila, maja in junija) čebele hraniti, da so sploh preživele.
SORODNI ČLANKI:
Čebelar Ivan ima najraje na kruh namazano kislo smetano z medom
