Zdaj je končno trenutek, da začnemo reševati vse najbolj kričeče primere in eden takšnih je tudi Njiva, pravi trboveljski župan Zoran Poznič o 20-letnem propadanju rudarske kolonije.
Zoran Poznič
Še kot direktor Delavskega doma Trbovlje, kjer je svojo funkcijo nastopil leta 2008, je v javnost ponesel ideje, kako bi Njiva lahko postala medgeneracijsko stičišče s sobami za turiste, prireditvenim prostorom …
Danes so načrti malce drugačni. Občina, ki si lastništvo rudarske kolonije deli s Spektrom in nekaj zasebnimi lastniki, naj bi v prvi fazi uredila hišo na strani, kjer je blokovsko naselje. Torej, v smeri od Dežmana proti Sparu na levi strani ceste. Ta stavba je trenutno prazna in čaka na prenovo. Tja bi preselili vse dosedanje prebivalce Njive, ki so, prav zanimivo, izrazili željo, da bi še vedno živeli v isti skupnosti.
Stanovalci iz Njive bodo ostali na Njivi
Torej ostali bodo na Njivi in ostali bodo skupaj, pove župan Poznič, ki je s stanovalci pred dnevi uspel skleniti »pakt«, ki je zadovoljiv za vse strani. Kolonija v centru mesta šteje okoli 30 gospodinjstev, ta pa naj bi po prenovi prve hiše preselili čez cesto.
In zdaj je določeno, omenjena prva hiša ostane. Ostale tri se rušijo, vključno z barakami, med kolonijo in parkiriščem za Delavskim domom, ki so bile zgrajene naknadno.
»Rušimo Trbovlje«
je udarniško dejal Poznič s pojasnilom, da bodo po rušitvi v kletnih prostorih zgradili garažno hišo, nad zemljo pa bodo zrastli na zunaj identični objekti sedanji Njivi. Po dogovoru z varuhi spomeniškega varstva bodo prostore znotraj objekta lahko uredili po svoje. Ali bodo to varovana stanovanja ali stanovanja za trg, se še ne ve. Želijo si stanovanja za mlade družine in Občina optimistično vidi sodelovanje Stanovanjskega sklada in Ministrstva za solidarno prihodnost.
Da bo to odmeven in zahteven projekt, se ve že zdaj. Okoli 5 milijonov bo terjala vsaka posamezna hiša. Prva z obnovo in preostale tri najprej z rušitvijo in nato novogradnjo v zunanjem izgledu obstoječe. Prvo hišo naj bi občina financirala iz lastnih sredstev, pri drugih pričakuje sodelovanje države.
