Po tem, ko je bila otvoritev sanacije plazu na Žebniku v občini Radeče zaradi slabih vremenskih napovedi že dvakrat prestavljena, so krajšo slovesnost v znak obeležitve pomembne investicijsko-vzdrževalne narave včeraj vendarle izvedli.
Plaz grozil že v 90. letih
Prva prizadevanja za umiritev plazu, ki je vidneje začel ogrožati okoliške hiše, kmetije in gospodarske objekte, segajo v 90. leta prejšnjega stoletja. Sosednji stanovalec pove, da še nekoliko dlje. Rešitev pa je malce nepričakovano, a več kot dobrodošlo in potrebno, prišla v letu 2022, ko so pristojni na Ministrstvu za naravne vir in prostor prisluhnili županu in njegovi ekipi ter prižgali zeleno luč za začetek izdelave projektne dokumentacije in posledično izvedbo sanacijskih del.
Obsežna dela so trajala tri leta
Sanacija plazu na Žebniku je bila zahteven projekt, obenem pa tako časovno kot finančno najbolj obširen v zgodovini Radeč. Že v letu 2022 je podjetje AGM Nemec v zgornjem in srednjem delu plazu izvedel dve pilotni steni dolžine 220 metrov in 51 metrov. Leto 2023 so namenili stabilizaciji terena ter vzpostavitvi sistema odvajanja vode na zahtevnem, predvsem pa razmočenem spodnjem delu plazu nad halo “Prehodavci”. V lanskem letu je bil sistem odvajanja vzpostavljen skupaj z odprtimi kanali še v srednjem in zgornjem delu plazu. Obnovljena je bila tudi javna pot, ki poteka v neposredni bližini območja plazu, s čimer je bil projekt sanacije uspešno zaključen.
Jože Šušteršič, ki prebiva v bližini plazu, je povedal, da je “ta plaz res star nekaj sto let. Vendar smo mi, okoliški stanovalci, lezenje zemljine in premike začeli vidneje zaznavati v zadnjih dveh desetletjih. Nisem verjel, do kakšnih treh let nazaj, da bom dočakal to sanacijo, saj je bilo govora o tem vse od leta 1985. Sedaj, ko smo sanacijo vendarle dočakali, pa smo zlasti stanovalci okoliških desetih domačij izredno veseli.”
Med največjimi plazovi v državi
Strokovnjaki so po temeljitem terenskem pregledu in izvedenih meritvah že na samem začetku del ocenili, da gre za plaz, ki sodi med deset največjih znanih v državi. Da bi lahko stanje brez posredovanja sčasoma postalo katastrofalno, je s hipotetičnim prikazom opisal župan občine Radeče Tomaž Režun. Poudaril je dvoje. “Večkrat smo slišali očitek, čemu toliko denarja za teh deset hiš, ko pa bi lahko denimo izvedli asfaltacijo treh krajših cestnih odsekov v občini.” Kot drugič je orisal možen scenarij, ki vključuje več kot samo deset hiš: “zemlja plazu bi lahko zdrsela v strugo potoka Sopota in zajezila vodo. Ta bi zalila Jagnjenico in jo s Svibnom odrezala od sveta. Celotno gmoto z vodo bi nato prineslo do Radeč, kar bi pomenilo veliko katastrofo. To so mogoče hude, težke besede, ampak to bi se realno lahko zgodilo.”
Tomaž Režun, župan občine Radeče
Da so bila dela korektno in ustrezno izvedena, daje slutiti že pogled laika na območje nad papirnico, kjer je tudi po besedah prvega moža radeške občine “suho kot poper”. V nasprotju s tem je bilo še nekaj let nazaj povsem močvirnato, razmočeno. Dela so sicer končana skladno z zastavljenim načrtom. Tista res prava slika, kako jim je sanacija uspela, pravi, se bo pokazala čez kakšno leto.
Končna vrednost izvedenih del je brez davka znašala okrog 2,5 milijona evrov, večinski delež je pokrilo Ministrstvo za naravne vire, občina je morala pokriti strošek DDV v višini pol milijona evrov.
