Radečani se lahko pohvalijo s sedemdesetletno tradicijo planinskega društva, ki je znano po svoji uspešnosti in zagnanosti. Še posebno so prepoznavni po vzorni skrbi za Zasavsko kočo na prehodu Prehodavci na nadmorski višini 2071 m. Prav zato jim je Občina Radeče letos ob občinskem prazniku podelila priznanje- Zlatnik Občine Radeče.
Predsednik društva Jože Šušteršič nam je kratko predstavil delovanje društva od začetka do danes:
Okrajni ljudski odbor Trbovlje je na pobudo številnih Radečanov, pred sedemdesetimi leti, natančneje 23. marca 1952, izdalo odločbo o registraciji PD Radeče, ki je v prvem letu štelo 166 članov. Njihovo število je v sedemdesetih letih precej nihalo (tudi do 1000) zadnje čase pa se je ustalilo na približno 250 članov.
Društvo že od samega začetka odlično sodeluje z lokalno osnovno šolo, saj se zaveda pomena izobraževanja in vzgoje mladih rodov. V društvu posebej izpostavijo dolgoletnega ravnatelja šole Viktorja Pergarja, avtorja obsežnega vodnika po Zasavskem hribovju, ki je bil zapisan planinskim idejam in je s pomočjo prizadevnih mentorjev znal uspešno vcepiti ljubezen do narave in planinstva številnim generacijam Radečanov.
In tako vzorno sodelovanje se nadaljuje tudi danes.
“Da bi mladim omogočili tudi nekaj prepotrebnega adrenalina, smo Občini predlagali postavitev in sofinanciranje plezalne stene v telovadnici šole. Odziv je bil pozitiven, prispevali smo polovico sredstev in stena je bila postavljena na začetku leta 2019. Kmalu bodo na njej stekle tudi aktivnosti, saj izobraževanje zaključujejo kar trije bodoči trenerji,” je ponosen predsednik Jože.
Društvo redno skrbi za markacije in urejenost izsekov planinskih poti v Radečah in okolici ter na nekaterih drugih lokacijah. Zato je zadolžen njihov odsek za markacije.
Leto 1952 ni zapisano le kot rojstvo novega društva. Zasavska planinska društva iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Radeč so takrat sprejela pobudo Stanka Brečka, da zgradijo planinsko kočo na prevalu Prehodavci, na vzpetini nad prvim in drugim Triglavskim jezerom, kjer je bila v bližini italijanska vojaška stražarnica – karavla. Izgradnja je bila končana dve leti kasneje in z otvoritvijo Zasavske koče 22. avgusta 1954 je le ta uspešno zaživela. Društva, ki so skupaj z Radečani kočo gradila so se kasneje odpovedala vsem zahtevam solastništva. Pri tem so upoštevali dejstvo, da je kočo od leta 1956 dalje upravljalo, vzdrževalo in obnavljalo izključno PD Radeče, pripoveduje Jože Šuštaršič.
Več o Zasavski koči na Prehodavcih v pogovoru z Zoranom Klemenom, ki je aktivno pomagal pri gradnji planinske koče. TUKAJ
Seveda marsikoga zanima oskrbovanje koče v visokogorju.
Oskrbovanje koče na Prehodavcih ni mačji kašelj. “Najprej moramo vse potrebno dostaviti na Pokljuko od koder je polet helikopterja,” pripoveduje naš sogovornik, kako večjo in težjo robo prinesejo v planine. Pri vodi si pomagajo tako, da celo leto zbirajo deževnico, če je suša res tako huda, pa črpajo tudi iz triglavskega jezera.
Obisk Zasavske koče je zelo dober. Ekipa, ki zanjo skrbi je sestavljena iz treh članov. Včasih, ko je zanjo skrbela Papirnica Radeče, so za kočo bili zadolženi delavci, ki so se menjali.
Kako priljubljena je Zasavska koča, govori tudi podatek, da so obiskovalci gora v tradicionalnem poletnem izboru Planinske zveze Slovenije (PZS) Naj planinska koča 2019, v kateri je sodelovalo 157 slovenskih koč, za najboljšo visokogorsko planinsko kočo okronali prav Zasavsko kočo na Prehodavcih.
Ko pride zima Zasavska koča počiva. Če je vreme primerno, jo planinci obiščejo tudi v tem času, da vidijo, če je vse v redu. Kakšne večje škode vreme na srečo ne naredi.