Bojana Košnik. Predavateljica, ki ima bonton v malem prstu. V zadnjem času se posveča predvsem poslovnem bontonu, njene 20 letne izkušnje pa izvirajo iz protokolarnih voda samega vrha slovenske in evropske diplomacije. Prihaja iz Jesenic, danes živi v Ljubljani, Zasavje pa odlično pozna, saj je v njem preživela kar sedem let svojega življenja.
Večkrat ste v Zasavju, kako ‘ocenjujete’ Zasavce?
V Zasavju nisem prvič, velikorat sem že tukaj predavala in izdam še skrivnost, da sem skoraj 7 let živela v Trbovljah. Te kraje zelo dobro poznam in še s toliko večjim veseljem in kančkom nostalgije pridem sem. Mogoče sedaj že opažam spremembe od časa, ko sem živela tukaj in zelo sem vesela, ker tukaj vedno srečujem izjemne, sposobne ljudi.
O Zasavcih obstaja stereotip, da s(m)o neotesanci. Je to res?
Žal. Ravno sedaj kot predavateljica, ker tako s srcem hodim sem in velikokrat to slišim od svojih slušateljev. Češ da, saj je to samo Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, kaj pa nam bo bonton, saj se tukaj nič ne dogaja. Mislim, da je to neka stereotipna zgodba, ki je le v naših glavah. In na žalost tudi v slovenskem prostoru in je zelo nepotrebna. Slovenci nismo slabi, uničuje nas slaba samopodoba. Postanem kar alergična, ko mi postavljajo vprašanje, kakšni smo slovenci proti tujini. Avtoriteta še ni nujno pogoj za nekaj dobrega.
»Če gledamo svet v celoti, ne le kot regijsko. Neotesanci so živeli vedno v zgodovini, tudi v kronanih glavah.«
V Zasavju je preklinjanje vsakodnevni šport. Kaj pa o tem pravi bonton?
Težko delo, ki je bilo pogostov Zasavju je posameznika prisililo, da kdaj ‘zakolne’ in se tista energija sprosti. Saj, če smo pošteni ne verjamem, vključno z menoj, ki naj bi poznala vsa pravila kako se vesti, da tudi kdaj ne uide kakšna kletvica.
Seveda preklinjanje ne sodi v dobro vedenje in ni zaželeno v javnosti, naj bo tega čim manj. Če pa kdaj kakšna uide, se bo tudi dalo preživeti. Da se le to ne uporablja vse manj. Je pa druga stvar, kako to uporabljamo do sočloveka, do ljudi ki jih imamo radi. To bi bilo pa treba pospraviti.
»Lahko trdim, da tukaj je srčnosti več kot zadosti.«
Ste strokovnjakinja za bonton. Kdaj in kdo naj torej uporablja pravila lepega vedenja?
Morda bi začela z definicijo – bonton je trenutno družbeno spremenjlivo vedenje, ki ga določajo moralne in etične norme 
določenega časa in prostora. In bonton je živa stvar, pravila se zelo spreminjajo. Predvsem bi morali gledati na nekaj, pri čemer si lahko pri skupnem bivanju pomagamo in si naredimo življenje prijetnejše.
Tempo današnjega človeka je strašen, ne vem kje je tukaj meja, vedno zmanjka časa za ljudi,k i jih imamo radi in prav ta sodobna pravila, kar je mogoče zelo zanimivo, malce takemu hitremu tempu in neprijaznim času, nekako svetujejo, da si delamo dobro in smo prijazni, tolerantni, da znamo razumeti drugačnost in da damo človeku možnost …Vzemimo si čas zase in uporabljajmo pravila lepega vedenja na vsakem koraku.
