“Jaz sem bil tisti igriv, navihan mulc, ki je vedno gledal skozi okno, kaj počnejo gasilci. Pritegnila me je družba, med mojimi prijatelji je bilo veliko gasilcev pionirjev. In nekega dne, bilo mi je 11 let, sem se jim pač pridružil. Sem prvi gasilec v družini, doma nisem imel nobenega vzornika,” svoje otroštvo in gasilske začetke predstavi Zagorjan Marko Bokal.
Po osnovni šoli se je vpisal na policijsko šolo v Ljubljani, večino svojega prostega časa pa je že takrat preživel v gasilskem društvu. Podobno je tudi sedaj. Prva tri leta je opravljal poklic policista v Ljubljani, nato še v Hrastniku. Ko se je leta 2009 pojavila priložnost, da se zaposli tam, kjer je najrajši, se je prijavil, čeprav je bila plača slabša. “Očitno imam v genih zapisano, da mi ni vseeno za ljudi.”
Bokal: Jaz sem se zastrupil z ‘gasilerijo’
Kaj počnete izven službe?
Tudi izven službe sem v pripravljenosti, sicer pa veliko hodim v hribe. Imam tudi dva sinova, 16 in 20 let sta stara in oba sta pri gasilcih, pa tudi moja žena Amanda. Če ne bi bila, verjetno najin zakon ne bi funkcioniral. Jaz sem se zastrupil z ‘gasilerijo’. To je poslanstvo, ne poklic, to je treba živeti.
Kot rečeno, rad pa tudi hodim po okoliških hribih, v Zasavju nikoli ne zmanjka novih poti in vedno te na cilju pričakajo čudoviti razgledi.
Kaj pomeni ‘regijski poveljnik’? – kaj ta sploh počne?
Jaz že po naravi dobim mravlje v rit takoj, ko je potrebno iti na teren. Kot regijski poveljnik koordiniram večje akcije, če se na primer v Hrastniku nekaj zgodi, bomo prišli tudi iz drugih dveh občin. Sodelujem in koordiniram večje akcije, na državnem nivoju. Takšna je bila na primer tista ob toči na Goričkem ali pa požar na Krasu.
Poudarek dam vedno na znanje in na varnost. Gasilci so nekoč samo gasili, danes pa delajo še marsikaj drugega. Imamo cel kup nove tehnologije, ki jo je potrebno poznati.
Kakšne akcije ste koordinirali v zadnjih letih – katera je bila vaša zadnja večja akcija?
Pri nas sta v zadnjem času sigurno bili večji akciji samovžig na Cerozu, in pa požar v TKI Hrastnik. Ena največjih akcij pa je bila leta 2023 med poplavami, ko smo imeli naval tujcev, ki so ostali ujeti v Zasavju. Zaradi poplav so takrat zaprli štajersko avtocesto, celoten promet je tako bil preusmerjen skozi Zasavje, a so kasneje zaradi poplav zaprli tudi cesto skozi Zasavje proti Laškemu.
Italijani, Nemci, celo iz Moldovije so bili, in niso mogli naprej, bili so ujeti v Zasavju, in mi smo jim morali najti prostor za spanje. In smo jim! Jaz sploh ne vem od kod smo dobili vse te spalne vreče, mize, klopi – če bi me danes kdo vprašal, kje smo jih dobili, vam ne bi znal povedati. Ampak takrat smo nekako uspeli poiskati nastanitev za vse.
Kaj so posebnosti zasavske gasilske regije?
Zasavska regija je najmanjša med 17 gasilskimi regijami v Sloveniji. Opremljenost imamo na zavidljivem nivoju, saj imajo župani posluh za nas prostovoljce. V Zagorju je gasilska zveza najmočnejša, šteje 3041 članov, od teh je operativnih 687. Zasavje šteje skupno 27 prostovoljnih gasilskih društev.
Imamo dovolj mladih gasilskih kadrov ali bo to v prihodnosti problem?
Za prihodnost gasilcev v Zasavju me ne skrbi. Res je sicer, da se pozna, predvsem po koroni, da ljudje manj skrbijo za skupnost – morda je krivo tudi to, da preveč časa delamo ali pa zgubimo s prevozom na delo. Ampak pri nas imamo zaenkrat dovolj mladih, ki se urijo za gasilce. Veliko od teh je tam, ker so pri gasilcih že njihovi starši.
Kakšen mora biti gasilec kot človek? Katere so, po vašem, vrednote pravega gasilca?
Gasilec mora biti pripravljen odreči se marsikateri stvari za dosego višjega cilja, ni druge. Pri nas je tako, da moraš v vsakem primeru početi več stvari – najprej moraš biti električar, čez pet minut pa vodovodar. Sicer pa mora gasilec vedno biti pripravljen pomagati, pa tudi iznajdljiv in najti rešitev v težkih situacijah.
