Kako so Zasavci najpogosteje nasilni nad starejšimi člani družine

Starost naj bi bila obdobje, ko ima človek več časa zase, lahko se posveti aktivnostim, ki se jim prej ni utegnil, predvsem pa naj bi, v tem življenjskem obdobju preživljal čas med svojimi domačimi ali prijatelji čimbolj polno in kakovostno. Vendar temu marsikdaj ni tako. Tudi starejši so pogosto žrtve različnih oblik nasilja oziroma zlorab. In čisto nič drugače ni v Zasavju, ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi ugotavljajo na Centru za socialno delo (CSD) Zasavje. 

Najpogostejše oblike nasilja v družini nad starejšimi v Zasavju so zanemarjanje oziroma opuščanje dolžne skrbi, psihično nasilje v obliki zmerjanja, poniževanja in žaljenja, fizično nasilje, predvsem klofutanje, lasanje in udarci, pa tudi ekonomsko nasilje. Pogoste so kraje denarja starejšim v družini, zlorabe bančnih kartic, prisila k podpisu pogodbe ali oporoke, je pojasnila Marjana Milek Ogrinc iz CSD Zasavje.

Največkrat se nasilje odvija tam, kjer bi moralo biti toplo zatočišče

Nasilje se dogaja največkrat doma, v partnerskih ter sorodstvenih odnosih in tam, kjer so starejši v odvisnem odnosu od svojih skrbnikov, negovalcev, torej v okolju, kjer bi se moralo starejšim zagotoviti nego, skrb, razumevanje, potrpežljivost in pomoč, še opozarjajo v CSD Zasavje. 

“Na CSD opažamo, da gre pri nasilju nad starejšimi za veliko neodkritega, zamolčanega in neprijavljenega nasilja. Starejši o tem, da doživljajo nasilje s strani svojih otrok, vnukov, sorodnikov,… težko spregovorijo. Strah, nemoč in sram jim preprečujejo, da bi spregovorili o nasilju, saj se bojijo, da bi razkritje, da so žrtev nasilja s strani svojcev, utegnilo povečati njihovo ogroženost in stisko,” poudarja Ogričneva in dodaja, da je starejše najpogosteje strah odhoda v institucijo, da jim nihče ne bo verjel, da se bo nasilje samo stopnjevalo ali celo, da ne bodo imeli koga, ki bi za njih skrbel. 

Kam po pomoč, če doživljate nasilje v družini

Pomembno je, da žrtev ali okolica prepozna nasilje, ki se vrši nad nekom in da se ga prijavi na policijo ali na CSD, poudarja Ogrinčeva, kot vlogo CSD pri obravnavi nasilja v družini pa v prvi vrsti izpostavlja nudenje svetovalne pomoči žrtvi, prav tako pa tudi osebi, ki povzroča nasilje pri spreminjanju vedenjskih vzorcev. “Cilj svetovalne pomoči je odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost, da bi se torej vzroki oziroma okoliščine, zaradi katerih prihaja do nasilja, prekinili,” dodaja. 

Na CSD Zasavje vsem, ki so žrtve nasilja v družini in tistim, ki nasilje nad starejšimi opažajo, polagajo na srce, naj to prijavijo na policijo 113, na Center za socialno delo Zasavje – Enota Hrastnik (03 564 27 70), Enota Trbovlje (03 777 33 06), Enota Zagorje ob Savi (03 566 02 40), osebnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč na 112, lahko tudi kakšno drugo nevladno organizacijo, ki bdi nad življenjem starostnikov. 

SORODNI ČLANKI:

Kako pa VI ukrepate PROTI nasilju v družini in nad ženskami?