Se sploh splača delati?
V deprivilegirani skupini ‘J’ v javnem sektorju so na ‘minimalcu’ čistilke, hišniki, kuharice, negovalke, vozniki, … Svoj glas je v njihovem imenu pred kratkim povzdignila tudi trboveljska županja Jasna Gabrič: “da podpira prizadevanja za dvig minimalne plače, ker se danes skorajda ne splača več delati.” Da so finančno precej na boljšem zaradi socialnih transferjev tudi marsikateri brezposelni, je ugotovila z izračuni. Na ZON.si smo o tem pisali že lani.
Na občinah so najslabše plačane čistilke
Pa smo povprašali na zasavskih občinah, ali kdo od njihovih zaposlenih morda prejema minimalno plačo. Na občini Zagorje so povedali, da prejema razliko do minimalne plače ena javna uslužbenka – na delovnem mestu snažilka prostorov. “V našem kolektivu minimalno plačo prejema ena oseba, to je čistilka,” je povedala tudi vodja oddelka za splošne zadeve na občini Hrastnik Andreja Pavlič Udovč. Le v občinski upravi občine Trbovlje nihče od zaposlenih ne prejema razlike do zajamčene plače. Razlog za to je preprost: občina Trbovlje nima zaposlenih čistilk, temveč imajo raje najet čistilni servis. Zaposleni, ki opravlja delo vzdrževalca – voznika – in zjutraj hkrati še delo receptorja, pa za svoje delovne obveznosti ne prejema minimalne plače, so nam zagotovili na občini Trbovlje.
Na samem dnu: prekarci
Še na slabšem, povsem na dnu zaposlitvene lestvice, pa so prekarci, saj mnogi, kljub izobrazbi, ne zaslužijo niti za ‘minimalca’ in nimajo socialne varnosti.
“Prekarni delavci in zaposleni z minimalno plačo so v zelo podobni situaciji – oboji delajo in jim ne ostane dovolj za dostojno življenje. Pogosto je težko poravnati že tekoče življenjske stroške. In glede na vse večjo popularnost najema zunanjih storitev, kot je primer pri čistilkah ali varnostnikih, je tudi vse več možnosti, da takšni delavci postanejo prekarci,” poudarja predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl. Pri tem opozarja, da se moramo zavedati, da je nagovarjanje nekoga v odprtje s.p.-ja, da bi delal le za eno podjetje, kršitev slovenske zakonodaje. “In danes številni izobraženi delavci, prejemajo minimalno plačo ali še manj kot minimalno plačo,” dodaja Funkl.
“Kako preživijo, vam ne znam povedati”
Težko ocenim kakšno je stanje v Zasavju glede minimalnih plač. Mogoče si lahko ustvarimo sliko ob dejstvu, da v javnem sektorju v Sloveniji prejema minimalno plačo približno 9.000 zaposlenih, od tega kar 5.500 v vzgoji in izobraževanju, pravi predsednica OO SVIZ Zasavje Marija Kovačič.
“To so zaposleni, ki delajo polni delovni čas, a ne morejo dostojno živeti. Kako preživijo, vam ne znam povedati. Verjetno zelo težko, sploh kdor ima otroke. Verjetno so zadolženi, vendar ne vem kje, saj na banki zaradi tako nizkih plač nekateri ne dobijo niti kredita,” je povedala Kovačičeva. V Svizu članicam in članom zato, kolikor je mogoče, pomagajo z nepovratno finančno pomočjo.
