16.6 C
Trbovlje
nedelja, 26. junija 2022
ZON.siAktualnoKako bi poslanski kandidati privabili mlade nazaj v Trbovlje in Hrastnik?

Kako bi poslanski kandidati privabili mlade nazaj v Trbovlje in Hrastnik?

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami so se včeraj pomerili še kandidati za volilni okraj Trbovlje-Hrastnik. Na soočenju, ki smo ga pripravili v Delavskem domu Trbovlje, so se o zasavskih tematikah opredeljevali Nermin Bajramović (Vesna), Mišo Šušak (Naša prihodnost in Dobra država), Gregor Pajić (Povežimo Slovenijo), Bojan Kovačič (SNS), Primož Siter (Levica), Gašper Ovnik (Gibanje Svoboda), Roman Kukovič (LMŠ), Jože Pustoslemšek (Naša dežela), Soniboj Knežak (SD) in Drago Kočar (NSi). Na odru bi poleg omenjenih kandidatov moral biti tudi Drago Kocbek, a je moral zaradi okužbe s koronavirusno boleznijo udeležbo na soočenju odpovedati. 

Uvodoma smo se dotaknili upadanja števila prebivalcev v Trbovljah in Hrastniku. V zadnjem desetletju je namreč število občanov v teh dveh občinah upadlo za 1200, Bajramovića in Ovnika, ki se kot učitelja oba ukvarjata z mladimi, pa smo vprašali, kako bi lahko ta trend obrnili. Bajramović meni, da je ključno zdravo in spodbudno okolje, zaradi katerega bi mladi, ki bodo odhajali v svet, tudi prišli nazaj. Ovnik pa je dejal, da se mladim, ki gredo študirat v Ljubljano, odpre drugačen svet, in da zato tudi po študiju tam začnejo gledati za službami. “Zato bi v Zasavju morali imeti službe, ki bi jih privlačile, in bi s svojimi družinami prosperirali v domačem okolju,” je dejal Ovnik. 

Da Zasavje rabi več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, je prepričan tudi Kukovič, Kočar pa je dejal, da “potrebujemo dobre prometne povezave, dobro infrastrukturo, iluzorno je pričakovati, da bi bilo tukaj toliko delovnih mest, kot jih je bilo v preteklosti”.  Zasavje ima po njegovem prednost v realitvno nizkih cenah nepremičnin, zato marsikdo iz večjih urbanih središč pogleduje sem. Tipičen primer je tudi sam, saj sta skupaj z ženo prav zaradi tega prišla v Zasavje in tukaj žvita že skoraj 20 let, je pojasnil. 

Tudi Kovačič je izpostavil navezavo na avtocesto, saj da bomo izolirani od preostale države, dokler ta povezava ne bo vzpostavljena, da je za rast števila prebivalcev treba izpolniti veliko različnih pogojev in ukrepov, pa meni Pustoslemšek, ki je izpostavil instrastrukturo, podjetja in stanovanjsko politiko. 

Kako bi poskrbeli za starejše občane?

Trbovlje in Hrastnik pa se ne soočata zgolj z upadom števila prebivalcev, temveč je v obeh občinah skoraj četrtina prebivalcev starih 65 let ali več. Kandidate smo povprašali, kako poskrbeti, da bodo starejši čim dlje samostojni. Pajić je poudaril, da v njihovi stranki zagovarjajo oskrbo na domu, saj je to, po njihovem, za starejše občane najbolje, a kljub vsemu tega v Sloveniji danes še nimamo. “Treba je poiskati rešitve, kako bodo starejši ljudje čim dlje ostali doma in imeli na voljo celovito oskrbo,” je dejal.

Siter je prepričan, da je ključno, da bi lahko oskrbo imel vsak, ne glede na finančni položaj. “Domovi za starejše občane morajo biti javna ustanova, zagotoviti je treba splošno dostopnost do oskrbe,” je dejal. Njegov poslanski kolega Knežak pa je priznal, da za generacijo njihovih staršev niso dobro poskrbeli, saj nimajo dovolj visoke penzije, da bi si domove lahko privoščili.  Povedal je, da ne pozna starostnika, ki bi želel iti v dom, da je to zanje zadnja izbira. “Imamo pa zakon o dolgotrajni oskrbi brez vira financiranja, zato se tukaj odpira širok spekter vprašanj,” je dejal. 

Medtem, ko so bili rekorderji najdražjega ogrevanja zadnja leta Hrastničani, je bil strošek ogrevanja v Trbovljah to zimo eden najvišjih v državi. Pustoslemšek je kot eno prvih točk programa navedel rešitev visokih komunalnih položnic, zato smo ga vprašali, kako bi se problematike lotil kot poslanec. Po njegovem je virov, kako bi se lahko ogrevali, ogromno, med drugim tudi z odpadnim materialom. Ob tem je še navrgel, da bi bile pod njegovim vodstom trboveljske komunale položnice nižje za polovico, komunala pa bi še vseeno poslovala z dobičkom. 

Kakšne so poti do cenejšega ogrevanja?

Kukovič je ob tem nadaljeval, da ni stranke, ki ne bi govorila o zelenem preboju in kogeneracijah, je pa poudaril, da so v Trbovljah in Hrastniku zamudili priložnost že pred 20 leti, ko bi se lahko odločili za ogrevanje s pomočjo odpadne vode. Druga alternativa je po njegovem aktiviranje TET in ogrevanje z bioplinom in vodikom. 

Siter je kot največji problem in napako zadnje vlade izpostavil deregulacijo cen energentov, Kovačič priložnost za cenejše ogrevanje vidi v vrsti razpisov, do katerih bi kot poslanec pomagal odpirati vrata lokalnim skupnostim, Bajramović pa je kot zagovornik zelene energije spomnil na energetsko zadrugo, ki so jo nedavno osnovali v Hrastniku. Gre za veliko sončno elektrarno na strehi osnovne šole, na katero se bodo lahko priklopili zainteresirani občani. Po njegovem bi podobno lahko bilo tudi v Trbovljah.

Rudniške površine je treba nadzorovati tudi po likvidaciji RTH

Soočenje smo nadaljevali z degradiranimi površinami, ki so ostale za zaprtjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Družba gre po načrtih konec prihodnjega leta v likvidacijo in nekdo bo moral prevzeti monitoring površin, ki bo opozarjalo na morebitne nevarnosti, kot so zemeljski plazovi. Siter in Knežak sta lani obljubila, da bosta na tem področju ukrepala, zato smo ju pozvali k pojasnilu, kaj sta v tem letu naredila. Knežak je povedal, da sta bila oba s Siterjem “že kar tečna” s tem vprašanjem vladi, rezultat tega pa, da je urejen monitoring v okviru zakona o varovanju okolja. Po njem bodo vsa degradirana območja nadzorovana v finančno breme države, država pa naj bi to uredila v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, je dejal Knežak. 

Siter je dodal, da so Zasavčani zaradi svoje zgodovine na področju rudarstva zagotovo “najbolj pristojni, da izrečejo svoje stališče”. “Je pa pomemben podatek, da se je rudnik zapiral 20 let, vanj je padlo četrt milijarde evrov, nove osmislitve tega prostora ni in na naslednji vladi je, da naredi piloten in praktičen primer, kaj pomeni pravičen in zeleni prehod; Zasavje mora tu igrati ključno vlogo,” je še poudaril Siter. 

Kandidate za poslance smo povprašali tudi za menje, ali Zasavje potrebuje fakultete. Strinjali so se, da bi bila dobrodošla vsaj fakulteta za tehnične kadre, a da je treba prej to področje in potrebe raziskati. “Tudi gimnazije in osnovne šole niso več tako polne kot so bile včasih; najprej je treba poskrbeti za naše otroke in jih nato zadržati tukaj,” je dejal Ovnik. Knežak pa je pri tem izpostavil, da je znanje za Zasavje edina pot v prestrukturiranje.

Kaj bi kot poslanci naredili za izboljšanje javnega prevoza

Za konec smo kandidate vprašali še, kako bi se lotili izboljšanja sistema javnega prevoza v Trbovljah in Hrastniku. Občan, ki z javnim prevozom potuje iz Dola pri Hrastniku do centra Zagorja, torej dobrih 15 kilometrov, za pot namreč potrebuje skoraj 3 ure, pri čemer mora še štirikrat prestopiti. Samo do Trbovelj denimo porabi 2 uri. Šušak je dejal, da bi morali starejši občani imeti brezplačno karto za javni prevoz, vzpostaviti bi morali več avtobusnih povezav in morda uvesti električne avtobuse.

Pustoslemšek je prepričan, da dokler javni prevoz  ne bo udobnejši, hitrejši in cenejši od osebnih avtomobilov, sistem ne bo funkcioniral. Rešitve vidi v avtomobilih za izposojo, električnih kolesih, minibusih. “Občina bi lahko omogočila brezplačne taksije za težje dostopna mesta in tiste, ki ne morejo priti do avtobusa,” je še dodal. Ovnik pa meni, da bi lahko uvedli “car sharing” za vožnjo iz enega v drugo mesto, izposojo električnih koles in skirojev, za starejše pa bi predlagal “piranski model, kjer turistični vlakec vozi nonstop”. V mestnih središčih pa bi po njegovem lahko bilo več območij zaprtih za promet in bi jih namenili pešcem. 

Kukovič je poudaril, da bi avtobusni red morali prilagoditi vlakom, Siter pa je izpostavil, da so vozni redi javnega prevoza včasih bistveno bolje delovali. “Danes to upravlja zasebno podjetje, včasih je to upravljalo javno podjetje, to je levji delež problema,” je dejal. Bajramović pa meni, da bi lahko uvedli tudi podono storitev, kot je Prostofer, ki bi jo financirala država in občanom zagotavljala brezplačne prevoze na določene dni, na primer do zdravnika, po nakupih ipd.

Pa še nekaj splošnih opredelitev

Za konec smo kandidate soočili še z nekaj trditvami oziroma vprašanji, na katera so lahko odgovorili z DA ali NE ali NE VEM. Odgovore smo zbrali v spodnji tabeli.

Nermin Bajramović (Vesna) Mišo Šušak (Naša prihodnost in Dobra država) Gregor Pajić (Povežimo Slovenijo) Bojan Kovačič (SNS) Primož Siter (Levica) Gašper Ovnik (Gibanje Svoboda) Roman Kukovič (LMŠ) Jože Pustoslemšek (Naša dežela) Soniboj Knežak (SD) Drago Kočar (NSi)
Vse dodatke in pomoči v koroni bodo odplačevali še naši otroci. DA DA DA DA DA DA DA DA DA NE
Slovenija je na prihodnjo epidemijo dobro pripravljena. DA NE VEM NE DA NE NE NE NE NE NE VEM
Izplačilo solidarnostnega dodatka teden pred volitvami je neprimerno. DA DA NE DA DA NE VEM DA NE DA NE
Delovna doba se mora podaljšati. NE NE NE DA NE NE NE DA NE DA
Hidroelektrarne na srednji Savi -da ali ne. NE DA DA DA NE NE VEM DA DA DA DA
V trgovinah bodo kmalu prazne police z moko in mlekom. NE NE NE NE NE NE NE NE NE NE
Zaradi podražitev se bomo Zasavci pod nosom obrisali za vrsto gradbenih projektov. DA NE VEM NE NE DA NE DA NE NE NE
Prav je, da imajo tudi istospolni partnerji otroke. DA DA NE NE DA NE VEM DA DA NE VEM NE

SORODNI ČLANKI:

Kako bi poslanski kandidati rešili Medijske toplice?

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Ulična razstava, tokrat v čast Sagor-ju (poznate ime?)

Občina Zagorje ob Savi je v mestnem središču popestrila kulturno ponudbo, saj je ob glavni cesti med krožiščem in Sparom postavila panoje za ulično...
X