Seveda so bili mladi organizirani tudi v času, ko Mladinskega centra ni bilo. Najprej je to bilo pod okriljem KD Knap, kasneje Študentskega kluba pa mladinskega sveta, ki je združil različna društva. Prirejali so različne predvsem kulturne dogodke. Razstave, koncerte in pa festival Karbidovka, ki je potekal po Zasavju. Ves čas pa so razmišljali o Mladinskem centru kot mestu, kjer bodo združili društva in različne dejavnosti. Pisali so peticije, se pogovarjali z županom, potekale so okrogle mize.
V desetih letih so se iz različnih razlogov menjali pobudniki te ideje, prihajali pa so novi z novim zagonom. Še posebno udarno je postalo kakšnih pet let pred otvoritvijo centra.
Ideja stara že dvakrat deset let
Zagorski Mladinski center je pred dnevi praznoval deseti rojstni dan. Ideja za ustanovitev centra pa se je rodila še približno deset let pred tem, saj so mladi sami začutili potrebo za ustanovitvijo takšnega centra.
In končno se je želja uresničila. Zagorski mladinci so dobili svoj center. Prva pisarna je bila v KCDD Zagorje, aktivnosti pa so potekale na različnih lokacijah. Oktobra 2010 so se že začele različne dejavnosti, zato je v tem mescu tudi rojstni dan centra. V današnje prostore se dokončno vselili januarja 2011 in z veseljem in zagnanostjo začeli obnavljati notranjost. Pokazali so veliko mero iznajdljivosti, ko so sooblikovali prostor, ki so ga takoj vzeli za svojega. Prvo pohištvo je bilo seveda rabljeno, tudi izposojeno. Delali so s polno paro: pisanje programov, prijave na razpise, različni dogodki in obisk je bil izjemno dober.
Takole se Janez Lipec, eden od pobudnikov, spominja začetka delovanja Mladinskega centra: “Takrat sem bil s prijatelji precej aktiven v Voxhumani. Imeli smo tudi študentski klub in na koncu še mladinski svet in pri odgovornih je prevladovalo mnenje, da je to dovolj. Vendar sta bili potreba in želja, da Zagorje dobi Mladinski center vse večji. Pogovori z županom, s svetniki, obiski občinskih sej, peticije, okrogle mize vse to je na koncu pripeljalo do uspeha. S kakšnim veseljem smo potem urejali prostore, pisali programe, se prijavljali na razpise! Marko Pavlovič, ki si je najdlje prizadeval, da center zaživi, je postal direktor. Še danes se slišiva in izmenjujeva informacije o centru. Mc ZoS je postal prijetno mesto, kamor mladi radi zahajajo, kjer se na pravi način združuje prijetno s koristnim.”
Zanimalo nas je, kakšna je starostna struktura tistih, ki obiskujejo center. Direktor Mc ZoS Marko Pavlovič nam je pojasnil: “V prvih letih delovanja je bilo v centru največ mladih starosti 25 – 30 let, danes je struktura mladih drugačna, saj je veliko srednješolcev. Seveda se tudi koncept dela danes razlikuje od tistega na začetku. Prilagajamo se novim generacijam, njihovim potrebam in pobudam.”
Letos je prišla na vrsto obnova stavbe, uredili so tudi ogrevanje in zdaj je v hladnih dnevih v prostorih centra bolj prijetno. Želja pa je še veliko. Veliki načrti so vezani za mednarodno prostovoljstvo, v prvi vrsti pa za veliko dvorano v pritličju, ki bo po obnovi velik večnamenski prostor.
V Mc ZoS imajo dva in pol zaposlena, poleg pomožnih in projektnih zaposlitev. Prav zaradi teh je fluktuacija mladih precejšnja. Začasno zaposleni tu uspešno razvijajo ali pa izboljšajo svoje sposobnosti na različnih področjih. To jim kasneje koristi pri iskanju zaposlitve ali pa na različnih področjih, kjer delujejo. Tudi raziskave so pokazale, da mladi, ki v centru krepijo svoje kompetence, lažje najdejo zaposlitev. To pa je tudi eden od ciljev centra, mladim omogočiti izkušnje, ki jim v življenju koristijo.
V MC je opravljeno nešteto prostovoljnih ur, v preteklem desetletju pa so imeli okrog 70.000 registriranih obiskov, kar pravzaprav pomeni, da jih je bilo še veliko več.
“Že takoj na začetku letošnjega leta smo začeli s pripravami na načrtovanje proslavo desetletnice, pa nam je žal koronavirus prekrižal račune”, pove direktor centra. “Pridobili smo dovoljenje NIJZ, ker nam je uspelo izpolniti vse zahtevane pogoje. Potem pa se je situacija tik pred proslavo poslabšala, pogoji so bili poostreni in proslave ni bilo. Upamo, da bo naslednje leto drugače.”
Tako kot prejšnja leta so tudi letos načrtovali dan odprtih vrat. Obiskovalci bi na vhodu dobili izkaznico, s katero bi obiskali različne punkte, kjer bi bilo predstavljeno delo mladinskega centra. V vsakem kotičku, ki bi ga obiskali, bi dobili tudi žig in na koncu celo simbolično darilo. Poleg tega bi si lahko ogledali tudi razstavo fotografij iz preteklih desetih let. A vse to bo moralo počakati.
Za vse tiste, ki si centra letos ne bodo ogledali v živo, pa vpogled preko FOTOGALERIJE:
