Občinski zavod KTRC Radeče, je skupaj s Posavskim muzejem Brežice, pripravil projekt Oživimo savske zgodbe in najvidnejši rezultat tega je nov turistični splav, o katerem smo že pisali. To pa še ni vse. Splav bo postal tudi plavajoči muzej. Zato je KTRC na čelu z Dubravko Duško Kalin v okviru projekta odkupil splavarsko zbirko in dodal še kakšen predmet, ki spominja na splavarjenje. Vse to bodo predstavili na splavu, ki bo privezan v pristanišču. Radeče so 1993 z akumulacijo na Savi postale tudi objezersko mesto. Na Savi je lepo, če je lepo vreme, primerne temperature in vodostaj, kajti Sava mora biti obvladljiva.
»Ohranjanje splavarske tradicije na splavu je bolj na narativni ravni,« meni Duška Kalin. »Na vseh naših vožnjah je treba upoštevati tudi varnostne pogoje in komoditet gostov. Sicer pa vemo, kako je bilo včasih, ko ni bilo motorja, sanitarij in točilnega pulta. Upoštevati moramo sodobne potrebe in pogoje.«
Splav Savus LA 004 je primerno opremljen tudi za poslovne dogodke, cateringe, poroke. Sam splav je le ena zgodba v okviru številnih drugih, zato KTRC skrbi za trženje in povezovanje ponudbe z zaledjem, Čatežem in Posavjem, Deželo celjsko … Gonilna ekipa pa je še vedno splavarska ekipa s kormonišem na čelu.
»Gostom ponudimo naš celotni nabor in to za vsako povpraševanje posebej. Potem je vse odvisno od želja gostov. Trenutno že imamo dogovorjenih sedem voženj in vsaka je drugačna. Recimo: 4. junija smo peljali Slovensko olimpijsko baklo, 18. 6. pa imamo velik promocijski dogodek s tiskovno konferenco, na katerega pridejo novinarji iz Italije, Hrvaške, Slovenije,« izvemo od Duške Kalin.
Ker so spet omogočene strokovne ekskurzije, Radečani trenutno kreirajo ponudbe za šole. Čez 14 dni bo njihovo učno pot obiskalo 150 šolarjev v mehurčkih. Tu se promovirajo obrečni prostor in obrečni ekosistem ter pomen vode, flore in favne v tem prostoru. Prihajajo predvsem šole iz Zasavja in Posavja. Dobro so se segmentirali tudi gostinci, tako, da vsakdo najde nekaj za svoje brbončice. To je še posebnega pomena glede na to, da je Slovenija letos Evropska gastronomska regija.
Vsekakor pa priporočajo obisk Svibnega, vitezov Ostrovrharjev, Ostrovrharjevih goric, Dežele palčkov na Jelovem in najdebelejšega kostanja v Sloveniji – Gašperjevega kostanja starega več kot 300 let. Posebnost Ostrovrharjevih goric je ta, da so v najsevernejšem območju dolenjskega vinorodnega okoliša in da v goricah še stoji ostanek zidov stare Ostrovrharjeve zidanice.
O dolini mlinov smo že pisali, tam se je ohranil le še Cumarjev ali Potrpinov mlin. Na kmetiji Ključevšek na Počakovem pa si obiskovalci lahko ogledajo etnološko zbirko s približno 1640 različnih predmetov, starih več kot 70 let, ki so jih ljudje uporabljali v vsakdanjem življenju. Radeče se lahko pohvalijo tudi z eno najlepših in najdaljših ribiških tras v Evropi. Dolga je dva kilometra in se prepleta z Učno potjo Savus do Didaktičnega kroga. Letos bo Ribiška družina Radeče gostitelj klubskega svetovnega ribiškega prvenstva, ki je eno izmed največjih obstoječih tovrstnih tekmovanj.
Na dan našega obiska so na Svibnem snemali promocijski film z Ostrovrharjevimi gospodinjami – Društvom kmečkih žena Svibno, ki že leta uspešno sodeluje v kreiranju turistične zgodbe Radeč.
Direktorica KTRC Radeče nam je še zaupala, da je končan razpis za izgradnjo Ribiške vasi ob Ribiškem domu, kjer že sedaj imajo možnost prenočitve. Pričakujejo, da bodo v oktobru že dokončane tri hiške. Glede prenočišč pa tudi sicer raste zanimanje malih ponudnikov.
»Nimamo monumentalnih stavb in spomenikov, imamo pa ljudi, ki znajo narediti zgodbo in zgodbi podariti dušo, » je zaključila Duška Kalin.
Na koncu naj še omenimo Hišo na Magolniku. Hiša na Magolniku je bila včasih hribovska domačija, ki je preurejena v izobraževalno središče za organizacijo številnih aktivnosti, ki so povezane z naravo. Njo nam je predstavila Marija Imperl, ki kot bivša direktorica KTRC z aktualno predsednico odlično sodeluje. Med drugim je tudi učiteljica gozdne joge. »Hišo je odkupila občina. Bila je v slabem stanju in nefunkcionalna. Pa smo združili moči: KTRC, številni domačini prostovoljci ter društva in nastala je ta čudovita hiša. V njej smo naredili center vseživljenjskega učenja, ki je namenjen vsem generacijam. Tu potekajo številne delavnice, predavanja, planinski pohodi, otroški tabori, naravoslovni dnevi, joga, meditacije. Veliko je že bilo tudi strokovnih predavanj o negi gozda, varnem delu v njem, kuharskih tečajev, učili smo se permakulture in naravnega načina gojenja zelenjave,« nam navdušeno pripoveduje Marija, polna pozitivne energije in novih načrtov.
Daleč od hrupnih odmevov sodobnega življenja v Hiši na Magolniku s pomočjo različnih delavnic razvijajo sodobne oblike izobraževanja in gojijo principe vseživljenjskega učenja. Na razpolago sta dve predavalnici, kuhinja z jedilnico in urejenimi sanitarijami, za hišo pa je lesen privzdignjen prireditveni prostor.
