Občani pa se sprašujejo kaj se dogaja na območju nad tako imenovano Gojdo in pod Retjem. Pred nedavnim so namreč lepega jutra tam zahrumeli stroji, ki so se zagrizli v breg in začeli riti vse naokoli. Razrit je travnik, podrlo se je več dreves, povsod je polno blata, materiala, različnih odpadnih stvari. Seveda smo mi preverili.
Govori se o velikih denarjih, ki so namenjeni za sanacijo, iz katere da na koncu po stari navadi ne bo nič, denar pa bo izpuhtel v neznano, predel, na katerem se rije, pa bo ostal razrit in podobno. Krajanom je težko razumljivo tudi, da naj bi prav tu zrasel umetni bajer. In skoraj na tem mestu je nekoč bajer že bil.
»Rudnik je po srednjeročnem programu dolžan izvesti sanacijo površin. Površine so državne, spadajo pod sklad, Rudnik ima le zakonsko obvezo, da jih v skladu s programom sanira, izdela dokumentacijo,… in podobno” za naš portal pojasni Urban Berger, vodja tehničnega sektorja na RTH in nadaljuje: “Gre tako za stabilnostno kot tudi biotehnično sanacijo. Izdeluje se umirjevalnik oziroma zadrževalnik meteornih in površinskih vod. V preteklosti je Rudnik že saniral odvodevalni sistem od Gojde in Terezija rova do Trboveljščice. Tu je že urejena meteorna kanalizacija. V vodotoke je treba kontrolirano speljati zaledno vodo. Na ta način bomo povečali stabilnost terena, kar je osnovni cilj sanacijskih del.«
Sanacija in urejanje površin sta zamišljena tako, da bo območje tudi po zaprtju služilo splošnemu uporabnemu namenu. Isto velja za omenjeni umirjevalnik, ki je sicer grajen kot tehnični objekt za urejanje odvodnjavanja. Vsa dela naj bi predvidoma bila končana letos tako na lokaciji kot v okolici. “Zraven bo zajeto čim večje prispevno padavinsko območje, na primer vode izpod Retja bodo speljane tu čez do Trboveljščice. Občini Trbovlje in Hrastnik sta naredili strokovne podlage za ureditev površine med Hrastnikom in jaškom Gvido, ki čez Ojstro povezuje obe občini” doda naš sogovornik.
Bajer naj bo!
Ena od stvari, ki najbolj begajo in burijo občane, je bajer, ki naj bi zrasel tod. Večina ima namreč pomisleke, saj so prejšnji bajer v neposredni bližini zaradi nevarnosti vdora kot posledic rudarjenja izpraznili in zasuli. “Prvotni bajer se je uredil za potrebe splavnega zasipa. Ko ni bil več v funkciji, je ostal kot bajer in dolga leta je bil priljubljena izletniška točka.” Ko pa so začeli s pripravami odkopavanja 3. polja, pravi Berger, so se bajerju z jamskimi objekti tako približali (približno 20 metrov), da so ga zaradi nevarnosti vdora vode izpraznili in zasuli.
Ko so zabrneli stroji in ko je lokacija postala delovišče, je prišlo tudi do poseke in krčenja drevja. Med drugim so padla tudi starejša in zdrava drevesa, med katerimi so občane v oči najbolj zbodle visoke, več deset let stare smreke. A temu se, kot pravi Urban Berger, ni dalo izogniti. “Vsako delovišče mora imeti pogoje za obratovanje. Omogočen mora biti dostop, proste površine za izvajanje del in podobno. Če se le da, se drevje ohrani v največji meri, a brez posega ne gre. Na omenjeni lokaciji je sicer predvidena pogozditev, ko bodo dela končana,” razloži.
