»Ni mi poznan primer v slovenskih bolnišnicah, kjer bi država zagotavljala sredstva za parkirne prostore, še posebej, če ni dovolj sredstev za opravljanje osnovne dejavnosti zdravstvenih zavodov. Parkirišča so ‘rak rana’ vseh,« pravi direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič, ki smo jo o tem povprašali že v začetku aprila.
Letos požarno – varnostna sanacija
Po besedah Barovičeve že od leta 2009 poteka projekt ‘Požarno – varnostna sanacija Splošne bolnišnice Trbovlje’. Prvi del projekta, to je delna sanacija notranjosti bolnišnice, je bil končan v začetku leta 2011, del druge faze in tretja faza požarno – varnostne sanacije pa se bo pričela izvajati letos. Projekt bi se moral začeti izvajati po dokončanju urgentnega centra, vendar se je zavleklo zaradi pritožb ponudnikov na državno revizijsko komisijo, pravi Barovičeva. Pogodba je bila tako podpisana konec marca, sredstva za investicijo pa so zagotovljena preko Ministrstva za zdravje.
Tudi pred pediatrijo asfalt
Ob gradnji urgentnega centra se je delno sanirala tudi infrastruktura pod cestiščem (vodovod, ogrevanje, električna napeljava) vse do pediatrične stavbe. Asfaltiranje tega dela cestišča in nekaj parkirnih prostorov z vidika racionalne porabe javnih sredstev ne bi bilo smiselno, razlaga Barovičeva, ker poteka tudi projekt požarne sanacije: »Ko se bodo pričela izvajati ta dela, se bo saniralo tudi cestišče in parkirni prostori pri pediatrični stavbi; prav tako tudi vhod v pediatrično stavbo.«
Kmalu še nova fasada?
V proračunu RS so vsako leto opredeljene investicije v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je vlada. »Več let, če ne rečem desetletja, se javljajo prepotrebna investicijska vlaganja v trboveljsko bolnišnico. Če bi vse potekalo, kot je bilo zastavljeno, bi bila SBT energetsko že sanirana in s tem rešena tudi razpadajoča fasada,« je povedala Barovičeva.
Ministrstvo za infrastrukturo je konec februarja objavilo navodila za izvajanje projektov energetske prenove javnih stavb. »Upamo, da bo SBT zadostila kriterijem za energetsko sanacijo stavbe, kamor ne sodi le ovoj stavbe, ampak tudi druge aktivnosti (na primer ventili na radiatorjih, prezračevanje, klimatizacija,…),« je še pojasnila Barovičeva.
