Uporabniki vseh vrst se po pomoč obračajo na Centre za socialno delo in težko je oceniti, kateri uporabniki so v najtežjem položaju, poroča Rok Zupanc direktor CSD Zasavje. In, ko vseeno povprašamo po njihovi oceni, dobimo presenetljive podatke.
V stiski vse več družin, kjer dela eden od staršev
Na področju materialne ogroženosti se je na trboveljski enoti CSD Zasavje povečalo predvsem število družin, v katerih je eden od staršev zaposlen, vendar z dohodki družina ne dosega meje socialne varnosti. Tako je družina upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim in lastnim dohodkom.
Tisti, ki nikoli ni delal več kot tisti po 40 letih dela?
Še toliko bolj pa nas preseneti podatek, na katerega so opozorili v Hrastniku. Opažajo namreč, da so v najslabšem položaju, v materialnem smislu, upokojenci z minimalno pokojnino, doseženo po polni pokojninski dobi. Primer – delavec po 40 letih dela v proizvodnji prejema okoli 530 evrov pokojnine. Medtem ko lahko na drugi strani oseba, ki ni nikoli v življenju delala oziroma bila zaposlena, po dopolnjeni starosti 65 let za moške in 63 let za ženske po trenutno veljavni zakonodaji prejema 591,20 evrov pomoči mesečno (denarna socialna pomoč + varstveni dodatek).
Zupanc: »Stiska človeka, ki jo doživlja, je zanj največja in potrebna takojšnje obravnave.«
Da materialne stiske, v katerih se znajdejo občani lahko rešujejo tudi individualno, jim omogoča Zakona o socialno varstvenih prejemkih, še pojasni direktor. Samski osebi ali družini se lahko dodeli izredna denarna pomoč, o kateri na centrih odločajo individualno. »Predvsem gre za pomoč pri ogrevanju v kurilni sezoni (plačilo položnice za ogrevanje, nakup drv, kurilnega olja…) pomoč pri nakupu štedilnika, hladilnika, pralnega stroja… pri čemer pa je potrebno poudariti, da se vsaka vloga obravnava individualno.«
