Enkrat višji od slovenskega povprečja je delež Zasavcev, ki vsak teden v svojem prostem času tudi več kot 41 ur uporabljajo internet. In čeprav je tveganje za zasvojenost z internetom v najmanjši slovenski regiji najnižje, pa je ravno obratno, ko gre za video igre in igre na srečo.
Obakrat več kot 9 odstotkov
V raziskavi, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opravil za leto 2023, se je pokazalo, da pri prebivalcih Zasavja obstaja visoko tveganje za zasvojenost z video igrami in igrami na srečo ter zmerno tveganje pri uporabi družbenih omrežij. Na teh področjih je zasavska regija v samem vrhu med vsemi ostalimi.
Delež oseb, pri katerih obstaja tveganje za zasvojenost
| Tveganje | Zasvojenost z internetom – zmerna | Zasvojenost z video igrami – visoka | Zasvojenost z igrami na srečo – visoka |
| Zasavje (%) | 21,9 | 9,8 | 9,5 |
| Slovenija (%) | 16,7 | 5,5 | 4,1 |
Vir: NIJZ
Igranje iger na srečo je sicer bolj značilna za mlajše moške. Najbolj pogosto ti igrajo športne stave, igre s kartami in na igralnih avtomatih, srečo iščejo tudi znotraj videoiger. Medtem jih pri loteriji, ki je prav tako visoka po pogostosti, prekašajo ženske. Največ oseb dnevno za to področje porabi od 2 do 10 evrov. 0,3 odstotke pa je celo takšnih, ki stavijo od 1.000 do 10.000 evrov na dan.
Poleg “tradicionalne” tudi kemična zasvojenost
Strokovnjaki opozarjajo, da so poleg “tradicionalnih” oblik zasvojenosti z alkoholom in drogami vse pogostejše tudi nekemične ali vedenjske. Pri tem izpostavljajo predvsem tiste, ki so povezane z digitalnimi tehnologijami in pri tem naštejejo videoigre, družbena omrežja, internet, igre na srečo, spolnost, hrano, delo, nakupovanje in podobno. In prav na temo sodobnih uvidov v nekemične zasvojenosti so novembra govorili na konferenci, ki jo je organiziral NIJZ.
“Čeprav se zasvojenosti pojavljajo pri vseh starostnih skupinah, so najizrazitejše pri mladih, ki predstavljajo našo prihodnost in pri katerih so lahko posledice še posebej daljnosežne. Nekemične zasvojenosti imajo številne negativne posledice za posameznika, njegove medosebne odnose, učno in delovno uspešnost, s tem pa tudi širše družbene posledice,” je poudaril generalni direktor inštituta Branko Gabrovec.
Če so strokovnjaki zasvojenost nekoč najpogosteje povezovali z rednim uživanjem psihoaktivnih snovi, kot sta alkohol in droge, jo v sedanjosti predstavljajo širše.
| “Nekemične oziroma vedenjske zasvojenosti so tiste vrste zasvojenosti, ki ne temeljijo na vnosu psihoaktivnih snovi v telo, temveč se razvijejo zaradi posledic določenega vedenja ali aktivnosti na naše počutje. Do sedaj sta bili na področju nekemičnih zasvojenosti uradno priznani dve motnji, in sicer igranje iger na srečo in videoiger,” pojasnjujejo pri NIJZ. |
Digitalni svet – prihodnost ali problem?
Kot so na novembrski konferenci poudarili, so v zadnjem času v velikem porastu predvsem
digitalne zasvojenosti. Te naj bi predstavljale celo vedno večji javnozdravstveni izziv, zato potrebo po kakovostnih znanstvenih izsledkih na tem področju označijo kot velikega pomena. In prav tako aktivnosti za obravnavo tovrstnih odvisnosti. V zadnjih letih naj bi okrepili tako tiste, ki potekajo znotraj javnega sistema kot tudi tiste, ki jih izvajajo nevladne organizacije. Strokovno pomoč oziroma napotitev tako lahko posamezniki dobijo pri izbranemu zdravniku ali pa v različnih društvih in zavodih, ki delujejo v njegovem lokalnem okolju in širše.
Sorodni članek:
Iz psihiatrične bolnišnice do novega življenja: Zgodba Trboveljčana Andreja
