Davnega leta 1992 so vaške ženske pripravile prvi Vaški dan. Vse od takrat so (z nekaj izjem) vsako zadnjo avgustovsko nedeljo popestrile z zabavnimi dogodki in prikazi ter na Vače privabile goste iz Slovenije in tudi tujine.
Že to nedeljo znova na Vačah
Vaški dnevi so z le nekaj premori potekali vse do danes. To nedeljo namreč članice Društva žena in deklet Vače vabijo na 30. Vaški dan, ki bo potekal skozi cel dan. “Od 11. do 16. ure bo na ogled razstava domačega peciva, kruha in potic ter ročnih del mladih umetnic z Vač. Hkrati si bodo obiskovalci na tržnici lokalnih ponudnikov lahko privoščili različne izdelke in pridelke ter se nam ob 14. pridružili na kulturnem programu,” je novodobni Vaški dan povzela predsednica društva Mateja Mihelčič. Vse do 22. ure pa je napovedala zabavo z ansamblom Mladi asi. Poskrbljeno bo tudi za jedačo, pijačo in srečelov, šotor pa bo obiskovalcem nudil senco, ali pa streho, je še dodala Mihelčič.
Kristina Potočnik in Mateja Mihelčič
Kako pestri in zabavni so bili začetki tega posebnega avgustovskega dneva, nam je povedala prva predsednica – takrat še aktiva kmečkih žena – Kristina Potočnik. “Spomnim se, da smo na Vačah imeli sestanek, katerega sem se udeležila tudi sama. Prav sedanji litijski župan je na tem srečanju predlagal eno prireditev na Vačah,” je povedala za začetek. Ostali so menda rekli, da tega ne rabijo, ona pa je imela drugačno mnenje, “leta pred tem smo imeli prireditve ob vodnjaku, ki so mi bile zelo všeč. in sem si želela, da kaj podobnega znova oživimo. Takrat so mi rekli naj pa sama organiziram in jaz sem si mislila – zakaj pa ne”.
Idej je bilo toliko, da je nastal celodnevni dogodek
Kristina Potočnik
“Takrat sem si že zamislila dogodek za cel dan. V mislih sem imela kulinariko, razstavo in mnogo drugih idej, ki sem sem jih zapisala v zvezek in nato na vse skupaj malo pozabila. Pozabil pa ni Franci Rokavec, ki me je znova pozval k akciji in me povezal z ljudmi, ki so mi pomagali,” je s pripovedjo nadaljevala Potočnik.
Na sestankih za organizacijo dogodka je bilo vedno več ljudi, ki so si zaželeli žar hrano, glasbo. “To smo nato planirali že takoj za naslednje leto. Takrat smo pripeljali še kočijaža, ki je obiskovalce vozil po Vačah in okolici. Že drugi vaški dan je privabil ogromno ljudi, imeli smo glasbo, hrano, razstavo in kup idej za naslednja leta, ki jih kar ni zmanjkalo”.
Ko se je takratna predsednica aktiva, ki se je kasneje spremenil v Društvo žena in deklet Vače, pojavila v javnosti, so jo vselej spraševali, kdaj bo na Vačah spet ta prireditev. To jim je dalo motivacijo za nadaljnje organizacije – in še šlo. Naslednja leta so pripravili še tekmovanja o kuhanju obare, kmečke igre, celo žganje kope, prikaz tradicionalne ohceti in starih obrti, tematske razstave, postavitev kmečke peči, kozolca, ki je še vedno pred šolo na Vačah, prešali so jabolka, prali perilo na roke – vsako leto kaj novega.
Ostali so le lepi spomini in zabavne zgodbe
Kristina Potočnik
Kljub občasnim nesporazumom med organizacijo, neprespanih noči in težkih trenutkov, so ostali lepi spomini – tudi težki so se prelevili v zabavne anekdote je povedala Potočnik: “Eno leto smo imeli plohe in dež vsepovsod naokrog – takrat je ena od obiskovalk šla na radio in v eter povedala, da je na Vačah sonce (kot je v tej mali vasi rdečih streh zelo pogosto) ter da Vaški dan vabi – kmalu po tem so prišli obiskovalci iz celega Zasavja in še dlje. Potem se spomnim, kako je prišlo do nesporazuma glede prijave prireditve – takrat so me po Vačah iskali policisti, ki so bili res prijazni in razumevajoči, tako da se je prigoda spremenila v zabavno zgodbo”.
Tudi kasneje je povezava med ljudmi na Vačah ostala, ostali so tudi spomini in nova prijateljstva ter želja po vnovični organizaciji naslednje leto. Imeli so prikaze ročnih del – zanimanje je bilo tako veliko, da so jih nato čez leto preselili v šolske klopi kot interesne dejavnosti. Prva predsednica društva se spominja tudi leta, ko je bilo toliko obiskovalcev, da so ljudje parkirali ob cesti vse do kamnoloma in peš prehodili preostalo pot do Vač – pa se nihče ni pritoževal.
Avtor fotografij: Boris Vovčko
Sorodni članki:
Ob trideseti obletnici 16. skok čez kožo – Sašo Avsenik postal rudar
